Med preživetjem in domoljubjem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 14. julij 2013 / 22:38

Zakaj mladi tako množično želijo po znanje in na delo v tujino, so se spraševali na Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu.

Ljubljana – Prejšnji konec tedna je bil v Sloveniji v znamenju srečanj z rojaki, ki živijo na tujem. V petek in v soboto so bile predvsem v Ljub­ljani številne prireditve, združene pod imenom Dobrodošli doma, v nedeljo pa je bil v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu 20. Tabor Slovencev po svetu. Njegov organizator Izseljensko društvo Slovenija v svetu je za osred­nji dogodek izbralo pogovor Zakaj ostati v Sloveniji?

Veliko mladih Slovencev razmišlja (ali so se že odločili), da si poiščejo znanje in delo na tujem in tam verjetno, če ne bo možnosti vrnitve, tudi ostanejo. Svoje poglede na ta aktualni problem, ki je v Sloveniji hujši kot v drugih državah Evropske unije, ter svoje izkušnje so predstavili profesor ustavnega prava na Harvardu in sedaj tudi v Ljubljani Klemen Jaklič, svetovalec Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Klemen Žumer, v Franciji rojena mlada podjetnika Uroš Zorn in Ciril Valant in namestnik generalnega sekretarja podmladka Evropske ljudske stranke Federico Potočnik, ki je bil rojen v Argentini. Slovenski državi in njenim vladam, ne glede, katere barve so bile, so očitali, da niso uspele sprejeti sheme, ki bi omogočala mladim šolanje in delo na tujem ter vračanje domov in preko njih povezovanje domačega znanja s tujim. Tudi šolski sistem ni prilagojen potrebam države in njenega gospodarstva. Slovenija je žal med tistimi državami, v kateri so uspešni posamezniki na vseh področjih, od znanosti do gospodarstva, moteči, in jih je zato treba onemogočiti, ali vsaj razglasiti za tajkune. Zaradi tega mnogi izberejo za svojo prihodnost tujino s prepričanjem, da bodo tam sprejeli njihovo znanje in delo z odprtimi rokami, in z upanjem, da se bodo morda kdaj lahko vrnili domov. Tujina, kjer naj bi se »cedila med in mleko«, za svoje usluge vedno zahteva svoj davek, je povedal Uroš Zorn, ki je mladost preživel v Franciji.

Upanje na tujino ima korenine tudi v pretekli družbeni ureditvi, ko je za vse poskrbela država, brez potrebne lastne pobude posameznika, danes pa so razmere drugačne. Za mlade je prihodnost in uspeh tudi življenje in delo v Sloveniji. Najverjetneje za nekoliko manj denarja in z več težavami, pa z nekoliko več samozavesti in domoljubja. Oboje je žal tako značilno za Slovence, so povedali govorci v Šentvidu.