V Bohinju rušijo črne gradnje

Inšpektorat za promet, energetiko in prostor je v minulih dneh spet začel rušiti črne gradnje v Triglavskem narodnem parku. Na inšpektoratu pravijo, da podlaga za rušenje ni sporna uredba o sanaciji degradiranih območij v Triglavskem narodnem parku.

Bohinj – »Nimam besed, noben dogovor se ne upošteva. Očitno bo treba spremeniti zakon o Triglavskem narodnem parku. Zahtevali bomo, da se zakon odpre,« je po ponovnem začetku rušenja črnih gradenj na območju Bohinja dejal bohinjski župan Franc Kramar.

»Jakliči, Türki in drugi imajo zaščito, navadni državljani pa nič. Ali smo res drugorazredni državljani?« Rušenje črnih gradenj se je znova začelo v torek, potem ko se je lani zaradi upora Bohinjcev ustavilo. Konec aprila letos je sporno uredbo vlade iz leta 2003 o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka, za katero Bohinjci menijo, da je nezakonita, saj je bila sprejeta brez javne razprave in razgrnitve, minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan sicer poslal v obravnavo Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo pa na naša vprašanja o tem, ali bo uredba ostala v sedanji obliki ali ne, do zaključka redakcije ni odgovorilo.

Odgovorili pa so z inšpektorata za promet, energetiko in prostor, kjer pojasnjujejo, da je na območju TNP pravnomočnih 20 inšpekcijskih odločb, skupaj pa je v postopku 154 objektov v občini Bohinj in tudi v manjšem delu občine Bled.

Na inšpektoratu še dodajajo: »Rušenja potekajo na podlagi zakona o graditvi objektov ter prioritetami dela gradbene inšpekcije pri izvršilnih postopkih in ne na podlagi vladne uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v občini Bohinj.«

Gradbeni inšpektorji pri razvrščanju inšpekcijskih postopkov in opravljanju upravnih izvršb upoštevajo predvsem javno korist in javni interes: »Prioriteto imajo objekti, kjer je ogroženo zdravje in življenje ljudi ter javna varnost. Upošteva pa se tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnja v varovalnih območjih, zahtevnost objekta, vrsta nadzora in faza gradnje. Pri tem poudarjamo, da gradbeni inšpektorji z odstranjevanjem nedovoljenih gradenj na podlagi pravnomočnih inšpekcijskih aktov opravljajo svoje naloge, za katere so jim dodeljena pooblastila, saj trenutno veljavni zakon ne predvideva drugačne sankcije v primeru nelegalne gradnje.«

Najprej so porušili več kot 40 let star objekt, ki je bil v prostor umeščen že pred sto leti in za katerega prizadeta gospa kljub želji po pridobitvi dovoljenja, plačila uzurpacije in degradacije ni uspela pridobiti ustreznega dovoljenja. Župan Franc Kramar je zaradi rušenj ta teden na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovil odprto pismo, kjer pravi, da je ravno rušenje te stavbe dokaz, da imamo v tej državi dvojna merila. V pismu še pravi, da so zanimive tudi izjave inšpektorja, ki naj bi dejal »vse bomo porušili«, kar po Kramarjevem mnenju vodi v razmišljanje, da želi Vlada RS »očistiti« območje Bohinja vseh objektov, starih 30 in več let, v smeri vzpostavitve divjine in pregona lokalnega prebivalstva. Predsednici vlade predlaga, naj ustavi rušenje objektov in se sestane z Bohinjci, da bi skupaj našli rešitev. Ravno tako pa poziva vlado, naj takoj začne postopek sprememb in dopolnitev zakona o TNP, ki naj poleg naravovarstvenih stališč upošteva tudi stališča ljudi, ki živijo v tem območju. Če država predlogov ne bo upoštevala, Kramar Bratuškovi sporoča, da ne more zagotoviti, da v Bohinju ne bo prišlo do nemirov ali državljanske nepokorščine.