Šestkrat na dan čez Vršič

Tudi letos je konec junija začela obratovati neposredna avtobusna povezava med Kranjsko Goro in Bovcem, preko najvišjega slovenskega cestnega prelaza Vršič.

Vršič – Tudi letos je 22. junija pričela obratovati avtobusna linija Kranjska Gora–Bovec preko najvišjega slovenskega cestnega prelaza Vršič. Kot je ob promocijski vožnji, ki sta jo v sodelovanju s prevoznikoma, Avrigom in Alpetourjem pripravili občini Kranjska Gora in Bovec, povedal vodja delovne enote Jesenice pri Alpetourju Andrej Sušnik, bo proga delovala do prvega septembra, avtobus pa vozi v obe smeri šestkrat na dan: »Lani smo na liniji zabeležili skupno 3200 potnikov.«

Po besedah kranjskogorskega župana Jureta Žerjava, občini delovanje linij sofinancirata iz dela parkirnin, ki jih zbereta na Vršiču: »Naša želja je čim več prometa zadržati v dolini in ohraniti Alpe neokrnjene, zato z javnim prevozom omogočamo dostop na Vršič.« Kot dodaja Žerjav, pozimi cesta zaradi varnosti ostaja zaprta: »Morda bo v prihodnosti zgrajen predor ali galerije in bo cesta tudi pozimi normalno prevozna.« Kot je povedal bovški župan Siniša Germovšek, se je v prvih letih prijelo mnenje, da vozijo zrak, saj so bili avtobusi večinoma prazni: »Vedeli smo, da gre za projekt na dolgi rok, danes pa se je pokazalo, da se je povezava dobro prijela.« Rezervo župana vidita predvsem v večji angažiranosti turističnih delavcev pri promociji te povezave, ter podaljšanju sezone delovanja proge, saj je avtobusna povezava izjemnega pomena tudi za domačine, predvsem starejše prebivalce, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev. Nad progo so navdušeni tudi turisti, njihov pogled pa je pojasnil angleški turist Derek Webb, ki s soprogo preživlja dopust v Kranjski Gori: »Star sem skoraj 80 let, zato ni prav veliko enostavnih sprehodov v gore. Proga je dobra, če si želiš ogledati Vršič ali Bovec, poceni je, zdi pa se mi, da je voznik na teh ovinkih kar malo nervozen.« Kot je povedal Alpetourjev voznik Uroš Munda, pot preko Vršiča ni preprosta: »Potrebno je biti previden. Vedno ko grem na pot, grem, kot bi šel prvič, težavnost ceste pa mislim, da občutijo tudi potniki. Primorski del ceste je nekoliko lažji, ker ni kock in so ovinki nekoliko širši. Na primorski strani sta težavna 44. ovinek, kjer je potrebno obvezno zapeljati čez robnik, ter 39. ovinek, na gorenjski pa 6. pri vožnji navzdol in 19.« Sicer na redni progi vozijo minibusi, vožnja katerih je po besedah voznika precej lažja.