Proti višjim davkom za gospodarstvo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 17. junij 2013 / 12:13

S 1. januarjem 2014 naj bi začel veljati novi davek na nepremičnine, ki bo nadomestil sedanje dajatve in predvsem bolj obremenil lastnike. »Namesto ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarstvo s tem le še dodatno obremenjujemo,« pravi Alenka Štepec.

Kranj – Zakon o davku na nepremičnine je ministrstvo za finance poslalo v javno obravnavo s sporočilom, da gre za sodoben sistem obdavčitve nepremičnin, ki bo nadomestil zdajšnji davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pa vendar visoke davčne stop­nje razburjajo.

Davčna osnova je posplošena tržna vrednost po izračunih Geodetske uprave RS, zavezanec je lastnik nepremičnine, izjeme so redke. Nepremičnine za stanovanjsko rabo bodo obdavčene po stopnji 0,15 odstotka, za poslovno rabo 0,8 in kmetijsko rabo 0,5 odstotka. Zakon uvaja trojno stopnjo davka za nezasedena stanovanja (0,45-odstotna davčna stopnja), nezazidana stavbna zemljišča pa bodo obdavčena s kar 1,5-odstotno davčno stopnjo. Občine lahko stopnjo davka povečajo ali zmanjšajo za polovico, vendar le v lastno škodo oziroma korist.

Gospodarstvo je na nogah, saj naj bi se obdavčitev v primerjavi s sedanjimi dajatvami krepko povišala. V Gospodarski zbornici Slovenije ostro nasprotujejo dodatnim obremenitvam, saj lahko te še poslabšajo šibko konkurenčnost slovenskega gospodarstva. »Predlog davka na nepremičnine, ki bi zvišal obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin za 13 odstotkov, je nesprejemljiv, zato ministrstvo za finance in vlado pozivamo, da predlog umakne,« pozivajo v GZS, ki jo vodi Samo Hribar Milič.

Vpliv na konkurenčnost

»Morali bi razmisliti in uvesti ukrepe, ki bi dvignili stopnjo konkurenčnosti, kar bi omogočilo nova delovna mesta in prenehati prakso obremenjevanja še tistega zdravega gospodarstva, ki mu v težkih kriznih gospodarskih razmerah še uspeva preživeti,« meni Štefan Bertoncelj, direktor Domel Holdinga. Našteje nove obremenitve iz naslova višjih prispevkov za obnovljive vire, povečujejo se cene komunalnih storitev, tu je višji nepremičninski davek. Lani so v Domelu plačali 64 tisoč evrov za nadomestilo za stavbno zemljišče. »Vsako povečanje stroškov neposredno vpliva na našo konkurenčnost. Proizvode prodajamo na svetovnih trgih, kjer je zaostrena konkurenca in marsikdaj odločujoča,« še pove Bertoncelj.

Podobno meni tudi Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora skupine Jelovica, ki se sicer zaveda primanjkljaja v državnem proračunu in nujnosti uravnoteženja prihodkov in odhodkov: »Z razumevanjem sprejemamo uvedbo nepremičninskega davka kot tudi druge smiselne davke na neaktivno premoženje in okoljske dajatve, saj imajo vsi pozitiven dolgoročni učinek. Bolj smo kritični do povišanja DDV, ki bo vplivalo na zmanjšanje potroš­nje. Ob tem vlada nikakor ne sme pozabiti na ukrepe za znižanje porabe in ukrepe za razbremenitev in povečanje konkurenčnosti gospodarstva.«

V družbah Skupine Jelovica so lani plačali približno 150 tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnih zem­ljišč, kar ocenjujejo za visok strošek, ki pa naj po njihovih izračunih z uvedbo nepremičninskega davka ne bi bil presežen. O prej omenjenih višjih obremenitvah gospodarstva Benčina pravi, da bi morala država dolgoročno računati na povečanje prihodkov iz naslova davkov le z oživitvijo gospodarstva, torej z rastjo, novimi podjetji in delovnimi mesti.

Morda oživitev trga

Bi lahko uvedba nepremičninskega davka z relativno visokimi davčnimi stop­njami spodbudila nepremičninski trg? »Ne verjamem,« pravi Alenka Štepec iz nepremičninskega podjetja AJP in doda, da so predvidene davčne stopnje strašna obremenitev za gospodarstvo: »Namesto ustvarjanja novih delovnih mest, gospodarstvo s tem še dodatno obremenjujemo.« »Pričakujem, da bo po prvi odmeri davka več ponudbe nezazidanih stavbnih zemljišč, kjer danes ponudbe skorajda ni. Več bo tudi druge ponudbe, saj naj bi bila prazna stanovanja in hiše obdavčene trikratno. Morda se bo s tem pregnalo oddajanje na črno,« pa meni Andreja Kern Egart iz nepremičninskega podjetja K3 Kern.

Zaradi hitre rasti ponudbe in kljub letošnji rasti skromnega povpraševanja bi lahko cene še nekoliko padle. A, tako Kern Egartova, za zdaj govorimo zgolj o predlogu davka in davčnih stopenj, ki ne bodo obveljale: »Če bo obveljalo množično vrednotenje nepremičnin po ocenah Geodetske uprave RS, ki ni in kljub popravkom tudi ne bo usklajeno s tržno vrednostjo, gre za nepravično obdavčitev. Držati bi se morali načela, da mora biti vse nepremično premoženje obdavčeno enako, osnova so tržne vrednosti nepremičnin.«

Tudi Alenka Štepec meni, da davčne stopnje za gospodarstvo ter kmetijska in gozdna zemljišča ne bodo vzdržale, medtem ko za nepremičnine za stanovanjsko rabo (tu se obdavčitev v primerjavi s sedanjo podvaja) morda bo. »Zelo težko bo starejšim lastnikom hiš, ki živijo v velikih hišah z velikimi površinami. Tu bi lahko prišlo do spremembe v razmišljanju, do prodaj in selitve v manjša stanovanja, vendar zagotovo ne na kratek rok,« pove Alenka Štepec. Tudi Andreja Kern Egart meni, da bo uvedba davka spodbuda oziroma motivacija k racionalni rabi stanovanj in hiš: »Starejši zelo pazijo na stroške, tudi davke. Tudi ponudba poslovnih prostorov, veliko je sedaj praznih, bo doživela spremembe v še večjem nižanju cen, nepozidana stavbna zemljišča bodo las­tniki hitreje prodajali.«

Postavlja se ji vprašanje, kaj bo s praznimi hišami in stanovanji gradbenih podjetij v stečaju, kdo bo plačal nepremičninski davek? Banke oziroma drugi upniki kot ekonomski lastniki nepremičnin, ki ne želijo spustiti (previsokih) cen, ali pravni lastniki, torej podjetja v stečaju. Če bo davek spodbudil prodajo po nižjih cenah, je to le dobro za trg, če se bo davek zarezal v stečajno maso, pa se bo le postavil v vrsto s terjatvami delavcev in davkarije. Davek na koncu tako ali tako ne bo plačan v celoti, delavci pa bodo prejeli še manjše poplačilo terjatev iz naslova neizplačnih plač iz stečajne mase.