Zaščito imajo odslej doma

Kot dodaten ukrep k učinkoviti jedrski varnosti so ta teden začeli razdeljevati zaščitne tablete kalijevega jodida, ki ga brezplačno prejmejo prebivalci naselji, ki so od Nuklerane elektrarne Krško oddaljeni deset kilometrov ali manj. Po gospodarstvenikih in politikih na sodišču še glasbeniki.

Prebivalcem razdelili kalijev jodid

Približno osemnajst tisoč prebivalcev naselij v desetkilometrskem pasu okoli Nuklearne elektrarne Krško lahko od tega tedna v izbranih lekarnah brezplačno prevzame odmerek tablet kalijevega jodida in ga hrani doma. Kot je razložil direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar, so se za brezplačno razdeljevanje tablet kalijevega jodida kot prve zaščite v primeru (sicer malo verjetne) jedrske nesreče odločili na podlagi nove doktrine. Na območju polmera deset kilometrov okrog Nuklearne elektrarne Krško bodo tablete kalijevega jodida na voljo tudi v šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih, gospodarskih družbah, velikih trgovskih centrih in drugod, kjer se dnevno zbira več ljudi. Tablete so tudi na sedežih štabov Civilne zaščite za pripadnike v občinah, za prve posredovalce ob morebitni nesreči pa na sedežih reševalnih služb. Za druge prebivalce Slovenije bodo te zaščitne tablete na voljo v devetnajstih bolnišnicah po državi. Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije je predvideno, da se s tabletami kalijevega jodida varujejo vsi prebivalci, stari do štirideset let, oziroma tako imenovana aktivna generacija in njihovi otroci, katerim so radioaktivni izpusti najbolj nevarni, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl. Hitro zaužitje tablet je po njenih besedah bistvenega pomena, saj je po zaužitju kalijevega jodida v eni ali dveh urah po izpostavljenosti radioaktivnemu jodu zaščita praktično 97-odstotna, s časovnim odmikom pa ta močno pada. Rok uporabe tablet kalijevega jodida je sicer praktično neomejen. Projekt preskrbe s kalijevim jodidom vodijo Uprava RS za zaščito in reševanje, ministrstvo za zdravje in nuklearka.

V Kočevju v pol leta zgoreli dve šoli

V Kočevju imajo v zad­njem času veliko smolo s požari, saj sta v pol leta zgoreli že dve njihovi šoli. Konec lanskega leta je sredi noči požar zajel Srednjo šolo Kočevje, na montažnem objektu pa je tedaj nastalo za več kot milijon evrov škode. Rdeči petelin je bil spet na delu minulo nedeljo, ko so okoli 3. ure zjutraj plameni zajeli Osnovno šolo Stara Cerkev. V požaru je zgorela slaba tretjina šolskega poslopja oziroma enajst od šestnajstih učilnic osrednjega montažnega dela šole, gmotne škode pa je po prvih neuradnih ocenah za poldrugi milijon evrov. Župan Vladimir Prebilič sicer meni, da bi bila lahko končna škoda še precej višja, občina pa ima sicer šolsko poslopje zavarovano za 3,1 milijona evrov zavarovalne vsote. Vzrok za nastanek požara še ni znan, po prvih ugotovitvah policije pa se je razširil z območja plastičnih zabojnikov, ki so stali tik ob šoli, v njih pa je bil gorljiv material. K sreči je šolsko leto pri koncu. V ponedeljek so šolarji ostali doma, v torek so izvedli že vnaprej načrtovan dan dejavnosti, v sredo pa je pouk vnovič stekel. Ravnateljica Sonja Veber je razložila, da ta do konca šolskega leta potekal v kletnih prostorih šole in telovadnici ter v prostorih krajevne skupnosti in gasilskega doma. Včeraj so izpeljali tudi valeto za devetošolce s podelitvijo spričeval, saj želijo šolsko življenje v zad­njih dneh pouka čim bolj normalizirati. Drugi učenci bodo spričevala prejeli v ponedeljek.

Glasbeniki na zatožni klopi

V senci medijsko veliko bolj odmevnih sodnih procesov se je pred tednom dni na zatožni klopi ljubljanskega sodišča znašla pisana druščina slovenskih glasbenikov: Oto Pestner, Primož Grašič, Adi Smolar, Neža Buh – Neisha, Jani Golob, Maks Strmčnik, Pavel Mihelčič, Patrik Greblo, Nenad Firšt, Vladimir Hrovat in Jernej Dirnbek. Nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej namreč enajst znanih imen slovenske glasbe zasebno toži zaradi domnevne žaljive obdolžitve v pismu, ki so ga leta 2011 naslovili na tedanjega premiera Boruta Pahorja in takratno gospodarsko ministrico Darjo Radić. V njem so Žureju, sekretarki Petri Boškin in v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjanu Matičiču očitali, da s svojimi dejanji povzročajo avtorjem in njihovi avtorski organizaciji – Sazasu – nenadomestljivo škodo ter posledično uničujejo ali zavirajo slovenski avtorski potencial in blatijo njihov ugled. Zato so zaprosili za sestanek s predsednikom vlade in pristojne ministrice, na katerem bi jima predstavili nastali položaj in dogovorili rešitve. Podpisniki – pismo je podpisalo 66 glasbenikov – so še navedli, da zaradi takega ravnanja omenjene trojice nastaja tudi finančna škoda, ki presega milijon evrov, delovanje Žurejevega urada pa je bilo po njihovem dokazano nezakonito; namesto da bi vzpostav­ljal red, pa je ustvarjal še več zmešnjave. Za tožbo se je od očrnjene trojice odločil zgolj Žurej, prepričan, da gre za neresnične in žaljive navedbe, zaradi česar so podpisniki blatili njegovo čast in dobro ime. Kot poročajo mediji, so vsi obtoženi, ki so bili prisotni na predobravnavnem naroku (trije so manjkali), krivdo zanikali.