Sezona slamnikov odprta

V Domžalah so minulo soboto pripravili prvi slamnikarski sejem, na katerem so se predstavili različni rokodelci, ki pri svojem delu uporabljajo slamo. Slamniki sicer spet postajajo vedno bolj priljubljeno pokrivalo.

Domžale – Slamnikarski sejmi in festivali imajo v tujini že dolgoletno tradicijo, odslej pa ga bodo vsako leto pripravili tudi v Domžalah, kjer slamnikarsko dediščino negujejo že vrsto let. Prvi sejem je Občina Domžale v parku pri občinski stavbi tako organizirala prav v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale oz. lani ustanovljenim Slamnikarskim muzejem, ki sodi pod njegovo okrilje.

»Ne le slamniki, ki so močno zaznamovali Domžale, danes so v ospredju vsi izdelki iz slame, zato smo k sodelovanju povabili najrazličnejše rokodelce iz vse Slovenije in tudi sosednje Hrvaške. Obiskovalci so si tako lahko ogledali pletenje slamnatih kit, šivanje slamnikov, izdelovanje figur iz slame, prekrivanje slamnatih streh in različne izdelke iz slame, kot so slamniki, panji, cekarji, peharji, podstavki, celo nakit … Odziv obiskovalcev je bil zelo dober, zato smo že sklenili sejem organizirati vsako leto, in sicer prvo soboto v juniju, s čimer bomo vsakič odprli sezono nošenja slamnikov, kot smo storili tudi to soboto, točno ob 12. uri. Slamniki so spet vse bolj priljub­ljeni, tudi s sejmom pa si želimo njihovo prodajo še spodbuditi,« nam je povedal pobudnik sejma Roman Kos iz Slamnikarskega muzeja in dodal, da si v muzeju vseskozi prizadevajo, da slamnikarska dediščina ne bi bila prikazana le na statičen način z muzejskimi eksponati, pač pa želijo tradicijo tudi oživiti in slamnike spet izdelovati.

Obiskovalci so na sejmu med drugim pri delu lahko opazovali mojstra prekrivanja streh Ota Nemaniča iz Adlešičev, ki je povedal, da slamnata streha zdrži po trideset let, in Joži Košak iz Domžal, eno redkih šivilj, ki še šiva slamnike. Za en slamnik je potrebnih kar okoli trideset metrov slamnatih kit, te pa pletejo iz različnega števila slamic. »A prave gospodarske krize pri nas še vedno ni, saj moramo izdelovalci slamnikov kite uvažati iz Kitajske. V številnih društvih radi prikazujejo pletenje kit, s čimer ohranjajo to dediščino, a vsi po vrsti pravijo, da se jim rža v ta namen sejati in slamnatih kit plesti ne splača,« pa so drugo plat te dejavnosti predstavili v podjetju Pajk klobuki iz Ljubljane, ki so na sejmu tudi predstavili šivanje slamnikov.