Zemlja pleše ...

Cvetlične pravljice na Brdu bodo za obiskovalce prava paša za oči in duhovna hrana. Na pobudo Marjana Česna iz Brda bo ideja o čudoviti razstavi cvetja v naravi zaživela. Cvetlične umetnine bo naredila skupina slovenskih cvetličarjev, pri ustvarjanju pa bodo sodelovali tudi mentorji, dijaki in študentje iz Biotehniškega centra Naklo.

Prav dr. Sabina Šegula iz Biotehniškega centra, s katero smo se pogovarjali na to temo, je poudarila izvrstno sodelovanje cvetličarjev.

Zakaj ste se v Biotehniškem centru Naklo povezali v to cvetlično zgodbo na Brdu?

»Na Brdu smo desetega februarja letos organizirali dogodek Trendi v floristiki, in ker je bil dogodek zelo lepo sprejet, smo se začeli pogovarjati, da bi lahko naredili še kaj več. Marjan Česen je pravzaprav idejni vodja Cvetlične pravljice na Brdu, in ker imava oba rada izzive, smo tako začeli uresničevati idejo o čudoviti cvetlični razstavi, ki bi vabila obiskovalce v čudovit brdski park . V Cvetlične pravljice na Brdu smo vključili praktično vse dijake cvetličarje iz vseh letnikov. Nekateri izdelujejo ogrodja že pri praktičnem pouku, drugi pa bodo sodelovali tudi na Brdu. Sodeluje tudi del hortikulturnih tehnikov iz BC Naklo, skratka vsi, ki imamo pri pouku opravek z oblikovanjem cvetja.«

Na kakšen način ste vpeti v dogajanje na Brdu?

»Sodelujem na več različnih načinov. Pri poročni dekoraciji za resnično poroko v pravljični brdski deželi sem mentorica dijakom in študentom in skupaj bomo po željah neveste okrasili mali otoček v rdeče-beli kombinaciji. Sem tudi mentorica v mednarodnem projektu FlorCert, kjer sodeluje šest držav, in z veseljem povem, da so naše dijakinje Katja Černe, Tajda Podlogar in Maša Grilc, študentka Helena Zabret in kandidat izobraževanja odraslih Kimy Beguš Kutin uspešno naredili izpit FlorCert. Svoje delo so v angleškem jeziku zagovarjali pred šestčlansko komisijo. Na Brdu želimo strokovni in laični javnosti predstaviti, kaj ta projekt je, kajti ideja je, da bi se vse znanje na srednješolski ravni po celi Evropi poenotilo. Naši dijaki so torej že dokazali, da so evropsko raven že dosegli, na Brdu pa bomo predstavili tri njihove cvetlične skulpture, ki so jih vsi naredili na temo Desigual.

Poleg tega skupaj z Marjanom Česnom in mojima sodelavkama Sonjo Jerič Štefe in Metko Celar ustvarjamo cvetlično instalacijo na temo Zemlja pleše tja med zvezde. Dvanajst velikih krogel se bo valilo po travniku v več nivojih. Na temo Zemlja pleše tja med zvezde sem napisala pravljico, saj ima vsaka cvetlična instalacija svojo zgodbo. Kot osebni izziv pa sem vzela avtorsko postavitev, ki sem ji dala ime Vrnitev vitezov.«

Najprej je seveda ideja, ki ji sledi …

»Za vsako cvetlično instalacijo je treba narediti skico in premeriti prostor. Kako naročiti pravo število cvetov? Konkretno sem čisto matematično to izvedla, izračunala premer vseh odprtih cvetov, potem pa v bistvu površino, ki je namenjena za okroglo mizo vitezov, delila s površino amarilisov. Cvetličarji torej uporabljamo tudi matematiko. Cvetličarji moramo v osnovi poznati nekaj zakonitosti oblikovanja, npr. kompozicija mora biti tako velika, da je vidna v tako velikem parku. V parku je bilo treba opazovati tako dopoldansko kot popoldansko senco. Razmišljati je treba tudi o tem, da bo cvetje stalo na prostem, za ta čas pa so značilne nevihte. Pred uporabo mora biti cvetje namočeno vsaj 24 ur. To je predpogoj vsakega kakovostnega cvetličnega izdelka. Tu je cel kup komponent, ki jih v notranjem prostoru ni. Vemo, koliko časa bo razstava odprta, se pravi, da mora cvetje biti zadnji dan prav takšno, kot je bilo prvi dan. Izbor cvetja glede barv je stvar cvetličarjeve domišljije.«