Svoboda je največja vrednota

Svoboda je največja vrednota posameznika in naroda, je na slovesnosti ob 68. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem dejala ministrica Anja Kopač Mrak.

Ljubelj – V počastitev 68. obletnice osvoboditve ljubeljske podružnice koncentracijskega taborišča Maut­hausen so se minulo soboto pri spomeniku Obtožujem pod Ljubeljem zbrali nekdanji interniranci, njihovi svojci, predstavniki združenj in odborov žrtev vojnega nasilja, borčevskih in veteranskih organizacij, praporščaki in drugi obiskovalci.

»Pred nami so številni izzivi in izkušnje, s katerimi se moramo soočati kot napredna država, pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti na sporočilo današnje slovesnosti, ki po 68 letih vodi v razmišljanje, da je svoboda največja vrednota posameznika in naroda,« je okoli petsto navzočih nagovorila slavnostna govornica Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ob tem si je želela, da bi se takšnih spominskih slovesnosti udeleževalo več mladih in s tem ohranjalo spomin na pretekle dogodke, ki ne smejo biti nikdar pozab­ljeni. Ministrica je izrazila prepričanje, da bomo Slovenci številne rešitve, ki so v času krize potrebne za gospodarsko in socialno stabilnost svoje države, lažje poiskali, če se bomo znova povezali ter ohranili solidarnost, strpnost in dialog: »V času krize moramo z ukrepi socialne politike v kar največji možni meri blažiti socialne stiske ljudi, zaščititi tiste, ki nas najbolj potrebujejo, ter preprečevati poglab­ljanje revščine in socialne izključenosti.«

Taborišče pod Ljubeljem je bilo ena od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Bilo je edino na slovenskih tleh, v njem pa je preko 1800 internirancev trinajstih evropskih narodov, med njimi je bila polovica Francozov, garalo 23 mesecev in v tem času zgradilo 1500 metrov dolg ljubeljski predor. Mogočen tunel skozi Karavanke je dolga leta ločeval, danes pa povezuje in združuje, je poudaril tržiški župan Borut Sajovic. Kot priče se ne smemo zadovoljiti z objokovanjem preteklosti, pa je dejal nekdanji interniranec v Auschwitzu in Buchenwaldu Ivan Ivanji: »Moramo se upreti in postati glasni. To, kar se je dogajalo v taboriščih, se nikoli več ne sme ponoviti.« Zbrane je nagovoril tudi predsednik francoskega društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon, ki je izpostavil predvsem pomoč Tržičanov francoskim internirancem v ljubeljskem taborišču.

Slovesnost je tokrat prvič potekala pri spomeniku Obtožujem, na prostoru v lasti Občine Tržič, in ne na travniku čez cesto, kjer je stalo delovno taborišče. Gre za prostor v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in pod kontrolo ministrstva za kulturo, danes pa ga zaraščajo trava, plevel in grmovje, je stanje spominskega parka opisal tržiški župan. Občina ima še vedno voljo urejati in razvijati taborišče, je zatrdil Sajovic in dodal, da so park pripravljeni prevzeti v upravljanje in nositi tudi polovico stroškov, če bo država zagotovila preostalo.