Pozabili smo opazovati naravo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 10. junij 2013 / 09:48

»Tudi v Sloveniji se razvijajo inovativne izobraževalne ustanove s poudarjenimi načeli trajnostnega razvoja, ena takih je Biotehniški center Naklo,« je dejal profesor Ronnie Lessem, soavtor integralne ekonomije ob obisku Slovenije na povabilo ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Naklo – Glavno sporočilo ob nedavnem obisku profesorja Ronnieja Lessema, soavtorja integralne ekonomije, je pravzaprav njegova globalna pobuda za izvedbo modela integralne ekonomije v povezavi z zelenim gospodarstvom, socialnim podjetništvom in družbeno odgovornostjo, kot alternativa enostranski in v mnogih državah neuspešni politiki varčevanja. To je zanj učinkovit izhod iz sedanje krize. »Tako komunizem kot kapitalizem je potrebno nadomestiti z novim ekonomskim modelom, res pa je, da pristaši dominantnega pristopa tega še ne priznavajo. Sodobna ekonomija je neuspešna, in tako tudi gospodarski razvoj. Kriza, s katero se danes sooča Evropa, je posledica specifičnega pristopa, ki je kombinacija anglo-saksonskega in nemškega ekonomskega modela. Pokazalo se je, da ne deluje v Jugovzhodni Evropi in tudi ne kot celota v Zahodni Evropi. Zato tudi zad­nji ukrepi varčevalne politike brez drugih ukrepov bolj razvojnega značaja ne morejo delovati. Potrebujemo integralni ekonomski model,« je poudaril prof. Lessem tudi slušateljem v Biotehniškem centru (BC) v Naklem.

Obisk Ronnieja Lessema je financiralo in koordiniralo slovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje, organiziranih je bilo pet posvetov na različnih lokacijah. Teorijo integralne ekonomije je Lessem s soavtorjem dr. Alexandrom Shie­fferjem razvijal več desetletij v okviru Centra za integralni razvoj Tran4m v Ženevi. Avtorja izpostavljata koncept štirih ekonomskih pristopov: na skupnosti temelječa samozadostnost, razvojna ekonomija, ki izhaja iz kulture, na znanju temelječa socialna ekonomija in ekonomija življenja. Udeleženci posvetov v Sloveniji so spoznali, kakšne izjemne potenciale ima naša dežela, da utemelji svoj razvoj na vseh štirih pristopih ter gradi na svoji lastni etiki in strateškem položaju. Kot zanimivost: med pionirje zelenega podjetništva Lessem uvršča skupino Jelovica. Kot primera dobre prakse pri nas je navedel vsaj še BC Naklo in modela trajnostnega turizma, ki vključujeta kulturno dediščino, Solčavsko s Harmonijo treh dolin ter Krajinski park Sečoveljske soline.

»Ekološko kmetijstvo in lokalna samooskrba z integralne perspektive« je bil naslov predavanja profesorja Lessema v BC Naklo. Kako vsaj del tega že uresničujejo v praksi, je pojasnila dr. Marija Gregori iz BC Naklo: »V perspektivi BC Naklo je, da bi združili agronome in naravovarstvenike. Oba segmenta se bosta morala začeti zavedati, da bo potrebno povezovanje, sploh če bomo želeli doseči samooskrbo, o kateri govori tudi Lessem. Narava je tako kompleksna na eni strani, pa lahko tako enostavna, če znaš z njo delati. Pri današnjih generacijah študentov pogosto opažamo, da so pozabile opazovati naravo, in to celo pri študentih naravovarstva, ki naj bi o tem že nekaj vedeli. S projektom Šolski vrtovi smo želeli, da bi ravno to skupino, v kateri so naravovarstveniki in agronomi, prestavili v naravo, da jim damo praktična znanja. Skratka zelo veliko stvari smo preselili ven iz učilnic, da pa je naša smer prav zastavljena, se že kaže v rezultatih.«

V Sloveniji se pripravlja strategija razvoja do leta 2020 in vključuje tudi elemente zelenega gospodarstva. Vtis profesorja Lessema ob nedavnem obisku pa je: »Živite v zelo lepi deželi z velikim potencialom, le izkoristiti ga morate.«