Na planini Tegošče zgradili nov pastirski stan

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 10. junij 2013 / 15:24

Agrarna skupnost Tegošče je na istoimenski planini zgradila nov pastirski stan. Upravljanje in gospodarjenje ovirajo številne zakonske omejitve.

Tržič – Ko je država sprejela zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, so tudi nekdanji člani Agrarne skupnosti Tegošče oz. njihovi dediči ustanovili agrarno skupnost in začeli postopek za vrnitev leta 1947 odvzetega premoženja in pravic. Kot je povedal Rajko Marenčič, ki vodi agrarno skupnost že vse od ustanovitve leta 1997, je postopek končan, »odprti« sta le dve zadevi – vrnitev servitutnih pravic za pašo v gozdu, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo, in vrnitev pravice do uporabe dostopne ceste na planino, ki jo omenja tudi odločba o odvzemu premoženja in pravic. Postopka glede teh pravic ne bodo nadaljevali, za gozdno cesto, ki vodi skozi Bornove gozdove, imajo zagotovilo, da jo lahko uporabljajo tudi za dostop na planino.

Agrarna skupnost je dobila nazaj 132 hektarjev zem­ljišč, od tega je 94 hektarjev pašnika, drugo pa je gozd. »Vrnjeni objekti na planini so bili v slabem stanju, debel les je bil posekan, vodovodne napeljave ni bilo, ceste so bile slabe,...« stanje ob vrnitvi planine opisuje Rajko Marenčič in dodaja, da so novi lastniki doslej veliko naredili. Največji zalogaj, tako organizacijsko in finančno, je bila izgradnja novega pastirskega stanu, poskrbeli so za oskrbo z vodo in z elektriko, obnovili ograjo, uredili ceste – in še bi lahko naštevali.

Glavni vir dohodka so subvencije

Na planini se pase od 90 do 95 glav živine. Od članov agrarne skupnosti pasejo živino le štirje, vsa druga je od drugih kmetov, večinoma s tržiškega območja. Živina se pase na planini približno devetdeset dni – na pašo jo odženejo okrog 10. junija, v dolino se vrača predvidoma sredi septembra. Vsa planina je ograjena, izjema je le del v smeri proti Avstriji. Vode je dovolj, studenec, iz katerega zajemajo vodo za potrebe živine in pastirskega stanu, nikoli ne presahne. Odplake imajo speljane v greznico, električno energijo pridobivajo s pomočjo sončnih celic in agregata. Z rednim čiščenjem preprečujejo zaraščanje. Za živino skrbi pastir, ki obiskovalcem postreže tudi s kislim mlekom, žganci in drugimi dobrotami. In kaj načrtujejo za naprej? »Zamenjati moramo agregat, postaviti drvarnico, narediti rampo za nakladanje in razkladanje živine,« pove Rajko Marenčič in doda, da so glavni vir dohodka subvencije za planinsko pašo. S »pašnino« krijejo stroške pastirja, od lesa, ki ga na leto posekajo manj kot sto kubičnih metrov, ni veliko dohodka.

Prodaja »zunanjim« ni možna

Agrarna skupnost šteje trideset članov, večinoma so iz vasi Križe, Retnje, Golnik, Kovor in Tržič. Vsi skupaj imajo 43 deležev, vsak od pol do dveh deležev, le Občina Tržič, ki je postala las­tnica deležev, ki jih nekdanji člani niso uveljavljali, jih ima pet in pol. Deleži so bili vrnjeni »na hišo«, doslej so vsi z izjemo štirih že speljali dedne postopke. Iz vsake hiše je lahko član agrarne skupnosti le eden, vsi drugi dediči so opravičeni do nujnega deleža. Vsak član lahko proda svoj delež le drugemu članu in agrarni skupnosti, ne more pa ga kupcem »od zunaj«, kot se je to že zgodilo na nekaterih drugih planinah. In kaj če bo tudi pri upravljanju agrarne skupnosti nekmetijski interes prevladal nad kmetijskim? »Če se bo to zgodilo, bo konec planinske paše in planine se bodo v nekaj letih zarasle,« pravi Rajko Marenčič, ki se kot aktivni član Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije zavzema za spremembo zakonodaje in s tem tudi za lažje gospodarjenje.

Vse v enem zakonu

»Pravila« za agrarne skupnosti zdaj določajo različni predpisi, v združenju pa si prizadevajo, da bi to celovito in na enem mestu urejal en zakon, ki naj bi tudi preprečili različno sodno prakso pri vračanju premoženja pa tudi drobitev vrnjenih deležev med večje število lastnikov. Zavzemajo se tudi za to, da bi deleže, ki so jih po sedanjem zakonu dobile občine, vrnili agrarnim skupnostim in da bi deleže, ki so naprodaj, lahko kupovali le drugi člani ali agrarna skupnost. Za posege, ki dolgoročno vplivajo na planino, bi bilo po mnenju združenja dovolj soglasje dveh tretjin članov. Z zakonom naj bi rešili tudi vprašanje nekategoriziranih objektov na planinah in problem dvojne lastnine – skupne las­tnine in solastnine ter uredili uporabo gozdnih cest in nabiranje gozdnih sadežev.