Pokosili le, kar so »ukradli«

»Košnja letos precej kasni, na večini nižinskih travnikov je trava tudi polegla,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

Deževni dnevi se kar vrstijo, tla so močno razmočena ... Koliko zaradi tega že kasni košnja in spravilo prvega odkosa?

»Košnja letos precej kasni. V zadnjih letih je bila večina travnikov na spodnjem Gorenjskem pokošena do 20. maja, letos je po naši oceni za zdaj na tem območju pokošeno le 30 odstotkov travnikov – le tisto, kar so kmetje »ukradli« slabemu vremenu.«

Kmetje so zaradi tega nejevoljni, zaskrbljeni ...?

»Čisto človeško je, da so v takšnih vremenskih razmerah slabe volje, še posebej zato, ker imajo visoko zmog­ljivo mehanizacijo, a ne morejo pospraviti krme v času, ko bi bila kakovost najboljša, in kot so to lahko naredili v preteklih letih. Ampak: kmetijstvo je bilo in je odvisno od vremena in temu se bodo kmetje morali prilagoditi.«

Bo tudi kakovost krme slabša?

»Travinje večinoma že cveti, to pomeni, da bo kakovost slabša; tako stara trava pa tudi ni primerna za siliranje in jo bo treba na neki način posušiti. Včasih so kmetje za to uporabljali kozolce, ampak časi so se spremenili. Obseg kmetijskih zemljišč v obdelavi na kmetijo se je povečal, prav tako se je povečal stalež govedi, s tem pa tudi potrebe po krmi.«

Na večini nižinskih travnikov je trava polegla ...

»To je posledica gnojenja. Ker je sneg skopnel šele konec marca, je zamujal začetek rasti trav, zaradi dolge zime in prepovedi razvoza gnojevke in gnojnice po snegu pa tudi gnojenje z organskimi gnojili. Travinje je bilo večinoma dodatno gnojeno še z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik – vse to z namenom, da bi lahko čimprej opravili prvo košnjo in da bi bilo tudi košenj čimveč.«

Se lahko zgodi, da bo zaradi pozne prve košnje letos en odkos manj?

»Zagotovo bo pol košnje manj, v primeru, da bo poletje bolj sušno, pa bo lahko celo ena košnja manj. V normalnih letih so kmetje opravili drugo koš­njo okrog dneva državnosti, letos je večinoma takrat še ne bodo. Trava namreč kljub dobri tehnologiji in vlagi v tleh potrebuje za rast od ene do druge košnje približno šest tednov.«

Kako pa je na hribovskih območjih?

»Na teh območjih vegetacija po naših ocenah kasni od deset do štirinajst dni. Višje ležeče travnike je konec prejšnjega tedna pobelil še sneg, ponekod (Rateče) ga je zapadlo okrog deset centimetrov. Trava je polegla, zato bo koš­nja težavnejša, v strmini pa zaradi razmočenih tal in večje možnosti zdrsa tudi nevarnejša. Na zgornjem Gorenjskem in v hribovitih območjih se košnja še ni začela, čeprav je trava že primerna za spravilo. Večina travnikov je še prepojena z vodo, s košnjo bi bilo najbolje toliko počakati, da bi voda odtekla, sicer se trave ne bo dalo sušiti tako kot v preteklih letih.«

Je planinska paša ogrožena?

»Predvidevamo, da bodo kmetje lahko odgnali živino na planino v običajnem času in da bo tudi paše dovolj. Če pa se bo hladno vreme še nadaljevalo v poletje, se lahko zgodi, da bo prizadeta tudi rast travne ruše.«

Kako deževno vreme in nizke temperature vplivajo na poljščine?

»Na njivah je trenutno največji problem koruza, ki zaradi hladnega vremena raste bolj počasi. Večina koruze je bleda, na nekaterih njivah že opažamo poškodbe, ki jih povzročajo škodljivci (švedska mušica), za katere je značilno, da se razvijajo v bolj hladnem vremenu. Ker so kmetje letos sejali koruzo v precej vlažna tla, na terenu opažamo, da so zlasti težja tla zbita, kar slabo vpliva na rast. Na takšnih njivah priporočamo okopavanje, saj s tem zrahljamo tla in omogočimo, da v tla pride tudi zrak, ki hladna tla lahko ogreva. Krompirju trenutno dobro kaže, verjetno pa bo pridelek zaradi pozne saditve povprečen. Ker je bila priprava tal za saditev težka, je večina tal zelo zbitih in kepastih, to pa neugodno vpliva na razvoj gomoljev. Zgod­nji krompir bo na trgu kasneje kot običajno. V najboljših letih so ga kmetje izkopavali že konec maja, letos ga verjetno pred 20. junijem ne bodo. Pri ozimnih žitih je dolga zima preprečila razraščanje, zato so žita v povprečju nekoliko redkejša kot običajno, bolezni in škod­ljivci pa so se zaradi hladnega vremena pojavili približno dva tedna kasneje.«