Še zmeraj tonemo
V zadnjih tednih spet prevladujejo slaba sporočila. Konec aprila je bonitetna hiša Moody's znižala oceno slovenskega državnega dolga z Baa2 na Ba1. Če te šifre izpišemo v bolj razumljivih besedah, pomenijo, da smo padli na špekulativno raven, v »območje visokega investicijskega tveganja« (na smetišče, »junk«). Za morebitne vlagatelje je to opozorilo, da posojenega denarja morda ne bodo dobili povrnjenega. Po prvomajskih praznikih je prišla še ena škandalozna objava: da je Slovenija na prvem mestu na svetu po stopnji korupcije v poslovnem svetu!? Tak je rezultat raziskave uglednega globalnega svetovalnega podjetja Ernst & Young, ki jo je povzel nemški dnevnik Die Welt. V raziskavi naj bi sodelovalo več kot 3000 članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih sodelavcev iz 36 držav. Opravili so 3459 anonimnih pogovorov v lokalnem jeziku prek telefona, spleta ali osebno z zaposlenimi v velikih podjetjih. Stopnja korupcije v slovenskem poslovnem svetu naj bi bila po tej oceni kar 96-odstotna. Kar pomeni, da kar 96 od sto vprašanih slovenskih podjetnikov verjame, da je korupcija pri nas vsakdanja stvar. Sloveniji sledijo (top ten) Kenija (94), Hrvaška (90), Nigerija, Ukrajina, Slovaška, Grčija, Srbija, Rusija, Češka … Najnižje so Norveška, Švedska, Finska in Švica; v slednji je ta stopnja le deset odstotkov.
Taki so rezultati na makro ravni. Porazni. Kaj pa na mikro ravni, v vsakdanjem življenju. Najbolj pomenljiva je v zadnjem času zgodba prometne nesreče v Ljubljani. V ponedeljek, 6. maja, zvečer je pijani voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja in z neregistriranim avtomobilom do smrti povozil dve 19-letni dekleti, ki sta pravilno prečkali Slovenčevo ulico, pobegnil, parkiral v sosednji ulici in se vrnil po tablico, ki je med nesrečo odpadla. Da bi bolje razumeli pomen tega dogodka, je dobro prebrati odlično kolumno Dejana Steinbucha (O psihopatih, na siol.net). Kolumnist tega voznika označi za psihopata. »Četudi bodo populistično preprosti mediji še kar naprej uporabljali sintagmo 'objestni voznik', gre v resnici za nekaj povsem drugega, kot je objestnost. Vrnitev na kraj zločina z jasno izraženim naklepom po uničenju oziroma odstranitvi (materialnih) dokazov namreč kaže na hladnokrvnost avtomobilskega ubijalca, ki se s tem začne spreminjati v morilca. Katastrofa slovenskega pravnega sistema je v tem, da zoper takšne monstrume ne premore ustreznega in predvsem pravičnega pravnega remedija. Najvišja možna kazen je 12 let zapora, četudi bi nekdo z avtomobilom priletel na igrišče otroškega vrtca in pobil 30 otrok …« Katastrofa je tudi v tem, da ne gre za posamični primer. Ameriški psihiater H. M. Cleckley (1903-84), ki je utemeljitelj proučevanja psihopatije, je ugotovil, da so za psihopate značilne naslednje lastnosti: emotivna plitvost, ošabnost, zdolgočasenost, laganje, manipuliranje, dominantnost v odnosih, parazitski slog življenja; hkrati pa so to ljudje, ki znajo biti šarmantni in retorično izjemno očarljivi … Ste se ob tem opisu koga domislili?
In še marsikaj bi se našlo. A zapisano zadostuje. Opozoriti sem hotel, da naš problem ni samo finančne in politične narave. Problemi so globoko zakoreninjeni v nas samih, v tem, da smo premalo zahtevni do drugih in do samih sebe. V takšnih razmerah imajo tudi psihopati še večjo možnost, da uveljavijo svoja bolna nagnjenja. »Objestni vozniki« so dostikrat duševni bolniki in potencialni zločinci. In taki niso samo med vozniki. Našli bi jih tudi med voditelji, zlasti med menedžerji in politiki …