Najstarejša jeseniška smučarka in alpinistka

»O, smučarija! To sem imela najraje! Pa alpinizem,« se ob stoletnem osebnem jubileju spominja najlepših mladostnih dni Jeseničanka Erika Heim, ena prvih slovenskih smučark in alpinistk, katere življenje je bilo neločljivo povezano z gorami. Starejši Jeseničani pa se je spominjajo tudi kot predane zobozdravnice.

Erika Heim se je rodila 15. maja 1913 na Koroški Beli, njen oče Fidelis je bil obratovodja žične valjarne, mama Fani pa izhaja iz družine Paar, njen brat je bil last­nik tedanjega hotela Paar, niza podatke o življenju Erike Heim dr. Marko Mugerli, sodelavec Gornjesavskega muzeja Jesenice. Družina Heim se je še pred prvo svetovno vojno preselila v Škedenj pri Trstu, kjer je oče Fidelis dobil službo v obratu tedanje Kranjske industrijske družbe. Heimova se še dobro spominja bombardiranja Trsta med prvo svetovno vojno in hudega pomanjkanja, ko so jedli predvsem polento. Družina se je leta 1920 vrnila na Jesenice in Erika se je kmalu pridružila bratu Hubertu, ki je bil zavzet smučar, pri Turistovskem klubu Skala. Člani so za svoj drugi dom imeli kočo na Rožci, kamor so, kot pravi še vedno čila Heimova, hodili »ob dežju, snegu, vedno ...« In še: »Bila je prava družba za hribe, pa smo šli, vsako soboto. Voljo smo imeli, pa razumeli smo se. Ko je na Rožci zmanjkalo snega za smučanje, pa smo se podali na avstrijsko stran,« se spominja. Kot navdušena smučarka se je udeleževala Triglavskih smukov, leta 1939 je celo zmagala na prvem državnem prvenstvu v alpski kombinaciji za ženske (pokal še vedno hrani). Poleg smučanja jo je potegnilo tudi v gore, s seboj na plezanje jo je večkrat vzel legendarni Joža Čop. Preplezala je vse slovenske dvatisočake, slovensko in nemško smer v triglavski severni steni, smeri v Jalovcu in drugih stenah. Že leta 1949 se je včlanila v Planinsko društvo Jesenice in je danes njegova najstarejša članica! Planinska zveza Slovenije ji je tako pred tremi leti podelila tudi najvišje priznanje. Poleg predanosti smučanju in alpinizmu pa je bila Heimova predana tudi svojemu poklicu, na Dunaju se je namreč med drugo svetovno vojno izšolala za dentistko in starejši Jeseničani se je spominjajo kot predane zobozdravnice, ki je svoj poklic opravljala skoraj pol stoletja. Zobozdravstveni stol, ki ga je uporabljala, danes hranijo v depoju Gornjesavskega muzeja Jesenice. Sodelavec muzeja Marko Mugerli je pred dvema letoma s Heimovo preživel več časa ob obujanju spominov na njeno zanimivo mladost in posnel tudi film o njenem življenju z naslovom Živeti z gorami. Ob stoletnem jubileju so Heimovo obiskali župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger, predstavniki krajevne skupnosti in Planinskega društva Jesenice. Heimova, ki se ni nikoli poročila in ni imela otrok, še vedno živi sama, ob nepogrešljivi pomoči nečaka in njegove žene. Odkar si je pred kratkim zlomila kolk, nekoliko težje hodi, tako da le še z balkona opazuje svoje najljubše gore. In ko se v klepetu ozre nazaj, pravi, da je imela lepo življenje, ki so ji ga najbolj obogatili gore in smučanje ter dva zdaj že odrasla pranečaka.