Tudi banka želi dva milijona

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 15. maj 2013 / 13:47

Nova Ljubljanska banka od Mestne občine Kranj terja skoraj dva milijona evrov iz naslova odkupljenih terjatev Vegrada za obnovitvena dela na gradu Khislstein. Občina tožbeni zahtevek v celoti zavrača.

Kranj – Poleg dveh tožb Dimnikarstva Dovrtel za skupno vrednost 2,2 milijona evrov nad kranjsko občino visi še ena dvomilijonska tožba. Na kranjskem okrožnem sodišču so namreč prejšnji četrtek opravili javno obravnavo v gospodarskem sporu med NLB in Mestno občino Kranj, v katerem banka terja 1,98 milijona evrov z zamudnimi obrestmi. Občina zahtevek v celoti zavrača.

Tožba je povezana z obnovo gradu Khislstein, ki jo je izvajal sedaj že propadli Vegrad. Velenjsko podjetje je novembra 2008 z občino podpisalo 4,5 milijona evrov vredno pogodbo za obnovo gradu (2,8 milijona evrov je sofinancirala Evropska unija). Obnova je bila sicer z več kot enoletno zamudo končana jeseni 2011, občina pa je zaradi tega pri NLB tudi unovčila dobrega pol milijona evrov vredno bančno garancijo. A srž spora se skriva drugje. Finančno izmozgan Vegrad in LHB Finance, katere pravni naslednik je po pripojitvi postal NLB, sta namreč že 31. decembra 2008 sklenila pogodbo o odstopu terjatev, po kateri naj bi Mestna občina Kranj svoje obveznosti do Vegrada do 30. novembra 2009 nakazovala direktno na račun LHB Finance, česar pa ni storila. »Cesijska pogodba je predvidevala veljavnost tudi ob podpisu Mes­tne občine Kranj, ki pa te pogodbe nikoli ni podpisala. Podpis je bil zavrnjen, ker pogodba ni predvidevala obveznosti do podizvajalcev, pogodba pa tudi nikoli ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki je bil po cesijski pogodbi pogoj za njeno veljavnost,« je za Gorenjski glas razložil pooblaščeni zastopnik kranjske občine Aljoša Drobnič. Kot je dodal, je občina konec januarja 2009 sicer prejela tri originalne izvode pogodbe, ki pa so bili podpisani samo s strani Vegrada. Občina je vse tri izvirnike nepodpisane poslala LHB Financam. Med drugim se ni strinjala s tem, da bi Vegrad vse terjatve odstopil LHB Financam, saj je bila občina sama tako po pogodbi z Vegradom kot vladni odredbi o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov dolžna najprej plačati podiz­vajalce in kooperante.

Prvotni tožbeni zahtevek NLB je sicer znašal kar 2,84 milijona evrov, vendar pa ga je banka na obravnavi znižala na že omenjenih 1,98 milijona evrov. »Zahtevek smo znižali, ker je Mestna občina Kranj dokazala, da v obdobju 31. december 2008 do 30. november 2009 višine, za katero jih je NLB Finance odkupil, niso dosegle. Še vedno pa vztrajamo pri stališču, da bi morala občina nastale terjatve plačati NLB Financam,« je razložil zastopnik NLB Božidar Božiček. Ker naj bi občina dobrih 400 tisoč evrov od 1,98 milijona evrov nastalih terjatev do Vegrada plačala neposredno njegovim podizvajalcem, ostalo pa Vegradu in dvema finančnima družbama, NLB sicer od Mestne občine Kranj podredno zahteva vsaj okroglih 1,5 milijona evrov.

Sodnica Marija Bakovnik je naslednjo obravnavo sklicala 5. septembra, ko naj bi predvidoma zaslišala tudi priče, ki sta jih predlagali sprti stranki. Po predlogu občine bodo tako zaslišali Mirka Tavčarja in Tatjano Hudobivnik iz občinske uprave, NLB pa je predlagal zaslišanje Tomaža Rog­lja, bivšega direktorja LHB Financ. Slednji naj bi sodišču potrdil, da je bila občina seznanjena o sklenitvi in vsebini cesijske pogodbe z Vegradom.