Anton še vedno izdeluje brezove metle

Anton Černe s Poljšice je eden redkih, ki še ohranja tradicionalno znanje izdelave brezovih metel, ki jih mnogi še danes uporabljajo za čiščenje dvorišč in hlevov.

Poljšica - Svoje znanje je na delavnicah, ki so jih pripravili v okviru projekta Otroški parlament o naravi in tradiciji, ki ga javni zavod Triglavski narodni park izvaja v okviru programa LEADER s pomočjo evropskih sredstev, delil tudi z drugimi. Glavni namen projekta je namreč oživljanje tradicionalnega znanja in prenos tega znanja s starejših na mlajše generacije. Učenci so zato s pomočjo vprašalnikov med sokrajani poiskali tiste, ki še znajo kaj narediti tako kot nekoč. »Mene je predlagala moja vnukinja Nika, ki obiskuje šesti razred. Vnuk Nejc, devetošolec, pa je tudi sam že izdelal metlo. Potrebovali so jo namreč pri folklori, pa jo je kar sam naredil,« je s ponosom razložil Anton Černe.

Sam se je izdelave brezovih metel naučil pri stricu Antonu Ripovcu, ki ga je že kot majhen otrok opazoval pri delu in mu včasih tudi pomagal pri rezanju manjših vejic. »Že pri štirih letih sem namreč \'pobegnil\' k njemu, saj ni imel svojih otrok, nas pa je bilo doma devet otrok. Zato sem se pogosto skrival pred mamo, ker nisem hotel domov,« se spominja otroških let pri stricu, ki je sicer živel v neposredni bližini njegovega doma. A čeprav je stric vsako zimo izdeloval metle, je dejal, pa se je sam izdelave svoje prve metle lotil šele potem, ko je stric umrl. Najprej, je razložil, je treba izbrati pravi material. »Najbolj primerna je mlada breza, saj so veje še ravne in tako ni toliko dela z njimi. Stric jih je sicer izdeloval tudi iz češminja, a tiste veje bodejo.« Sam jih ni nikoli izdeloval za prodajo, je priznal, saj si od njih ne gre obetati kakšnega velikega zaslužka, ker je s tem preveč dela. »Najprej je treba nabrati pravi material, potem se kar zamudiš z rezanjem vejic, nato pa jih je treba še zvezati in poravnati. Tega moraš biti vajen, saj je treba žico tako ovijati okrog vej, da metla ne razpade,« je razložil Černe in dodal, da je najbolje, če so vejice suhe, saj bi se sicer še posušile in bi tudi zaradi tega lahko metla razpadla. Prav zato, ker je z metlami toliko dela, ki ga je težko ovrednotiti v denarju, jih nikoli ni izdeloval za prodajo, ampak zgolj za sorodnike in znance.

Včasih, je dejal, so mnogi sami izdelovali metle, danes pa ne pozna nikogar več, ki bi še imel to znanje. »Te metle so prišle zelo prav pri čiščenju hleva, saj je z njimi mogoče dobro pomesti drobir od sena recimo. Uporabljali so jih tudi za pometanje dvorišč.« Danes, ko so dvorišča asfaltirana, pa niso več tako uporabne, saj se na asfaltu hitro obrabijo. Tudi sam priznava, da jih doma ne uporablja več. Čeprav jih nekateri kmetje še znajo izdelati, pa meni, da bodo te metle kmalu samo še za v muzej, saj tako kot obrtniško znanje z drugih področij tudi to počasi izumira. Zato ga veseli, da se je na delavnicah, na katerih so izdelovali brezove metle, zbralo kar trinajst udeležencev. »Glede na to, da so jih izdelovali prvič, so jih kar dobro naredili,« jih je še pohvalil Anton Černe.