Polja še niso zacvetela (2)

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Prosti čas / sreda, 24. april 2013 / 06:00

Na Nizozemskem je več kot 16 tisoč hektarjev površin namenjenih gojenju čebulnic. Trgovina s cvetjem je velik posel, kar spoznamo ob obisku borze cvetja v Aalsmeerju. Bil je tudi v preteklosti, ko je cena tulipanove čebulice odtehtala ceno zlata.

Od konca marca do konca maja je najboljši čas za obisk Holandije, če se želimo naužiti pogleda na njihova cvetoča polja tulipanov. A žal ne letos, ko so bila v začetku aprila polja še prekrita s plastjo slame, ki čez zimo v zemlji varujejo čebulice tega za Nizozemsko značilnega cveta. Kljub temu pa smo na izletu naročnikov Gorenjskega glasa z agencijo Kompas v Holandiji videli veliko cvetja, največ na cvetlični borzi v Aalsmeeru.

Cvetlična borza velja za največjo trgovsko zgradbo na svetu, saj meri kar 990 tisoč kvadratnih metrov, vanjo pa se dnevno zgrinja cvetje z vsega sveta. Vsak delovni dan gre skozi te prostore več deset milijonov kosov cvetja. Za logistiko prodaje na borzi skrbi več podjetij, eno od njih je Flora Holland, ki letno proda čez 12 bilijonov rož in kar 31 milijonov na dan. V borzne prostore pripeljejo kompozicije vozičkov s cvetjem, tamkajšnji »brokerji« pa z njim kupčujejo na avkcijah, ki potekajo ravno obratno, kot smo sicer vajeni: namesto da bi ceno višali, jo nižajo. Ko je kupec znan in cena določena, gre cvetje v distribucijo. Avkcija se konča zgodaj dopoldne, da cvetje čim prej doseže vrtne centre, trgovine, cvetličarne, kjer je v vsej svoji svežini in lepoti po kar najvišji mogoči ceni na voljo kupcem. Ves proces, ki cvetje od gojiteljev prek prevoznikov, borze, grosistov pripelje do maloprodaje, ne sme trajati dlje kot 24 ur.

Cvetje pa je bilo že v preteklosti velik biznis. Tulipan je na Nizozemsko prišel v 16. stoletju iz Azije, začeli so ga gojiti na botaničnem oddelku univerze v Leidnu, najstarejšem v državi. Še danes je botanični vrt del univerze. To cvetje je kmalu zaslovelo daleč naokoli, poleg ljubiteljev so njegov čas zaznali tudi trgovci in v 17. stoletju, v času razcveta Nizozemske je zacvetela tudi trgovina s tulipani. Ta cvetlica je postala statusni simbol bogatašev, saj so cene neznansko narasle, razvila se je pravcata »tulipomanija«. Cene čebulic so prerasle celo cene zlata. Špekulanti so močno obogateli, na drugi strani pa je prišlo do bankrota mnogih družin in podjetij, zaradi česar je balon počil in so v 17. stoletju tulipomanijo prepovedali. Cene tulipanov so nato postale realnejše, gojitelji so se začeli posvečati »izumljanju« novih vrst, začne se prodaja tulipanov po svetu, pojavi se potreba po regulaciji tega področja in leta 1900 združenje gojiteljev in proizvajalcev cvetja postavi jasna pravila.

Na Nizozemskem pa tulipani še vedno predstavljajo zelo pomemben element gospodarske dejavnosti. Leta 1947 je bila prva letna »procesija cvetja«, od leta 1947 pa v botaničnem vrtu Keukenhof prva nacionalna razstava cvetja, ki je takrat privabila 236 tisoč obiskovalcev. Danes si razstavo, ki poteka med koncem marca in koncem maja, v dveh mesecih ogleda od 700 do 800 tisoč obiskovalcev, večina med njimi je tujcev. Na 32 hektarjih zemlje posadijo sedem milijonov rož, od tega jih je več kot polovica tulipanov, sicer pa lahko obiskovalci napasejo oči na 1600 različnih vrstah rož. Ob našem obisku se botanični vrt še ni polno razcvetel, kljub temu pa smo lahko občudovali tulipane mnogih vrst in barv, mnoge tudi iz rastlinjakov. Cvetoča polja, ki bi jih ob toplejši zgodnji pomladi lahko občudovali z vrha razglednega stolpa v botaničnem vrtu, pa si bomo prišli pogledat ob kaki drugi priložnosti.

Prihodnjič pa kaj več o nizozemski kraljevi družini in o mestecu Delft, kjer pokopavajo kronane pokojnike. V mestu izdelujejo tudi značilno belo keramiko z modro poslikavo. Na Glasove izletnike je naredilo močan vtis tudi mesto Haag, pa največje letovišče ob severnem morju Schweningen, obiskali smo tudi ribiško vasico Volendam in se poučili o tem, kako so Nizozemci z izsuševanjem morja pridobivali plodno zemljo, tako imenovane polderje. V tej deželi lepo skrbijo tudi za kulturno dediščino, o čemer priča vasica Zaanse Schans. Da o sirih in coklah niti ne govorimo.