Prožnost pri neposrednih plačilih

Ljubljana - Svet kmetijskih ministrov je na nedavnem zasedanju sprejel splošni dogovor o reformi Skupne kmetijske politike Evropske unije do leta 2020. Slovenija se je zavzemala za ukinitev kvot za sladkor v letu 2015, kar bi ji omogočilo ponovno pridelovanje sladkorne pese in proizvodnje sladkorja, vendar dogovor podaljšuje sedanjo ureditev s kvotami do leta 2017, evropski parlament pa celo predlaga podaljšanje do leta 2020. V drugih delih je po oceni ministrstva za kmetijstvo in okolje dogovor za Slovenijo zelo ugoden, še posebej je pomembno, da večja prožnost pri izbiri modela neposrednih plačil državam članicam omogoča, da na ravni kmetij ohranijo različno višino plačilnih pravic za njive in travinje. V pogajanjih je Slovenija delež sredstev za proizvodno vezana plačila zvišala z deset na dvanajst odstotkov, z odobritvijo Evropske komisije pa ga bo lahko še povečala. Pri shemi za mlade kmete dodatno plačilo ni več omejeno na 25 hektarjev. Pri ukrepu obvezne ozelenitve so manjše in srednje velike kmetije izvzete, kmetije, ki imajo od deset do trideset hektarjev njiv, bodo morale pridelovati vsaj dve različni poljščini, le za kmetije z več kot tridesetimi hektarji njiv pa bodo obvezne tri poljščine. Delež ekološko pomembnih površin (zemljišča v prahi, krajinske značilnosti, vodni pasovi) naj bi v prvih dveh letih znižali s sedmih na pet odstotkov, potem pa bi ga glede na oceno Komisije o učinkih ukrepa lahko zvišali na sedem odstotkov. Med ekološko pomembne površine bodo lahko šteli tudi njive, zasejane z metuljnicami. Kmetije, ki imajo več kot 75 odstotkov travinja, bodo podobno kot ekološke kmetije izvzete iz obvezne ozelenitve. Pri razvoju podeželja je Sloveniji v zaključnih pogajanjih uspelo zagotoviti za zahodno regijo enako stopnjo pomoči pri naložbah kot za manj razvito vzhodno regijo.