Vse več družin v stiski

V občini Tržič se je izrazito povečalo število prosilcev za izredno denarno socialno pomoč.

Tržič - Občina Tržič ima med gorenjskimi občinami eno najvišjih stopenj brezposelnosti, januarja je bila 13-odstotna, skladno s tem pa je tudi socialna problematika zelo pereča. V želji še bolje pomagati družinam v stiski so se tako na Centru za socialno delo Tržič (CSD) v četrtek srečali s predstavniki občine, območnega združenja Rdečega križa, šol in vrtca. Socialne stiske se odražajo tudi v izrazitem povečanju števila vlog za izredne denarne socialne pomoči. Na CSD so lani prejeli 356 vlog, od tega je bilo 264 odobrenih, marca letos pa je bilo izplačanih kar 42 izrednih denarnih pomoči. Povečuje se tudi obseg redne denarne socialne pomoči: lani so prejeli 1166 vlog, marca letos pa je bilo izplačanih 258 tovrstnih pomoči. Pri otroškem dodatku odstopanja na prvi pogled niso tako opazna: lani so imeli na CSD po besedah Alenke Čebašek 1938 vlog, marca letos pa je bilo do njega upravičenih 1921 otrok, a so zaradi lanske spremembe zakonodaje družine z malo večjimi dohodki dobile manjši otroški dodatek ali pa do njega niso več upravičene.

Zaradi znižanja ali ukinitve pravic po novi socialni zakonodaji so na CSD občutili veliko nezadovoljstva in jeze občanov, je povedala direktorica Ljupka Cahunek. »Smo socialna država, a država uspešno prenaša bremena s tega področja na lokalne skupnosti,« je opozoril župan Borut Sajovic. Strinja se, da v Tržiču že sedaj preveč ljudi živi težko, tudi zato pa že težko čaka odločitev države glede Peka, ki bo razjasnila usodo 380 zaposlenih. V občini je sicer okoli osemsto brezposelnih, a kar polovica je brez vsake izobrazbe, je opozoril župan, zato bi bilo nujno spodbujati izobraževanje, ki izboljša zaposlitvene možnosti.

Zadnja leta se po besedah Cahunkove srečujejo tudi s problematiko tujih družin, predvsem albanskih, s katerimi težko komunicirajo. V mladinskem centru njihove otroke učijo slovenskega jezika, jim pomagajo pri učenju, hkrati pa se ti družijo s tržiškimi vrstniki. »Tam spoznavamo tudi ozadje teh družin in morebitne druge težave, saj materialne stiske lahko privedejo do drugih nesoglasij,« je dejala Cahunkova. Starši tujih družin bi se po njenem morali udeležiti tečajev slovenščine, da bi bil pritisk na njihove otroke, ki razumejo slovensko, manjši: »Pogosto so otroci edini 'filter' v teh družinah. Mame jih pošiljajo na CSD, saj zaradi neznanja jezika ne znajo izpolniti vlog. Večinoma ostajajo doma in so nedejavne, zato jih kot prostovoljke skušamo pritegniti tudi v aktivnosti mladinskega centra, da bi se počutile bolj koristne, samozavestne. Ena od albanskih mam je pred nedavnim tam začela plesti.«

Stiske družin opažajo tudi v Vrtcu Tržič, kjer je med starši iz meseca v mesec več neplačnikov. Predstavniki šol pa so zagotovili, da učenci niso lačni, sicer pa je po februarski spremembi zakonodaje do subvencije šolske malice in kosila upravičenih več otrok kot prej.