Leelananda z brado

Dežela nasmehov, Šrilanka (3)

Spet si bom zlomila jezik, sem si mislila, ko sem gledala mladeniča, ki mi ga je hitel Tuder predstavljat. Leelananda Wicramarachchi prihaja iz Tudorjevega rodnega mesta Kandy. Zdel se mi je starejši, kot je bil v resnici. Verjetno zaradi brade in las, ter tena sivine v njih. Pa jih šteje le petintrideset. Sicer izhaja iz družine, kjer je bila mama učiteljica, oče ravnatelj, kar na Šrilanki pomeni, da se je rodil v družini, ki jo okolica zelo spoštuje. Ima tudi mlajšega brata, ki je doštudiral fiziko in sedaj živi v Ameriki.

Leelananda ne govori veliko, se pa zato njegove oči vedno smejijo. Študiral je zgodovino in sociologijo, kjer ga je zanimala predvsem komunikacija množic in je iz tega tudi diplomiral. Kasneje je magistriral še iz psihologije, ob obisku Indije oziroma ašrama pa se je navdušil nad jogo. Ta ga je tako prevzela, da se ji je popolnoma posvetil. Postala je njegov hobi, potem način življenja. Danes je eden vodilnih gurujev s tega področja na Šrilanki. O jogi predava tudi na univerzi v Colombu, jo poučuje, poleg tega pa svetuje oziroma opravlja psihološke teste za posameznike za vojsko in policijo.

Za nameček pa ga zanimajo še astrologija ter stare tradicionalne borilne veščine, kot je na Šrilanki starodavna angampura, ki gledalca spominja na kombinacijo plesa orožja in izbranih gibov. Posvetil se je še tradicionalni medicini, znanje joge, ki ga je najprej pridobil v Indiji, pa je kasneje prilagodil šrilanškemu okolju. Do danes je napisal tudi že dve knjigi o jogi. Prva pripoveduje o povezanosti joge z naravo, druga pa je učbenik o jogi. Objavljal je tudi v časopisih.

Ker je človek, ki se prepušča občutkom, se je pač odločil za tovrsten način življenja tisti trenutek, ko je dobil občutek, da je to tisto, kar resnično želi početi v tem trenutku, na tem mestu, v tem prostoru.

(Se nadaljuje)