Verski in ljudski obraz velike noči

Na veliko noč, ki je letos zelo zgodnja, že 31. marca, so vezani številni ljudski običaji, ki jih je tudi v modernejših časih vredno ohraniti. Škoda je, da marsikje pozabljajo nanje in da ostajajo zapisani le še v knjigah.

Kranj - Velika noč je najbolj spoštovani krščanski praznik zaradi spomina na največji čudež v zgodovini človeštva, ko je Jezus vstal od mrtvih in s tem dokazal, da je življenje močnejše od smrti. Postavljen je bil temelj krščanskemu verovanju. Zato so dnevi pred veliko nočjo čas molitve in odrekanja, premišljevanja in duhovne priprave na veliki dogodek. Škofje in duhovniki bodo znali v teh dneh najbolje opisati versko vsebino velikonočnega praznika.

Meni se ob verskem pomenu tega praznika zdi zelo pomemben tudi njegov ljudski značaj, ki se je skozi zgodovino izražal s številnimi običaji in šegami. Zdi se mi škoda, da marsikje pozabljajo nanje in ostajajo zapisani le še v knjigah. Dnevi po velikem četrtku, ko je konec štiridesetdnevnega posta in se začenja velikonočno tridnevje (veliki petek, ko edini dan v letu ni maš, velika sobota in velikonočna nedelja), so pravo bogastvo običajev, ki jih je mogoče ohraniti ali znova obuditi tudi v sodobnejših časih.

Zakaj ne bi pred veliko nočjo še posebej vzorno uredili doma in njegove okolice, prijazno sprejeli prinašalcev blagoslovljenega ognja in vode, odnesli do bližnje cerkve žegen in znanim in neznanim namenili prijazno besedo z voščilom, ter komu, ki ga imamo posebej radi, poklonili pirh. Seveda, kdor to zmore in kdor v tem vidi kaj vrednega, obče človeškega. To so majhna, na zunaj nepomembna dejanja, ki pa nam lahko polepšajo praznike. Tudi vam naj jih.