Indonezija na obisku

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Prosti čas / sreda, 27. marec 2013 / 06:00

V okviru indonezijskega večera na Bledu so v soboto predstavili le delček iz bogate in raznovrstne zakladnice različnih kultur Indonezije, ki je z 250 milijoni prebivalcev četrta največja država na svetu.

Več kot sedemdeset nastopajočih je s plesom in glasbo obiskovalce indonezijskega večera v Festivalni dvorani na Bledu popeljalo v čudoviti svet tropskega raja, ki se razteza na več kot 17 tisoč otokih, od katerih je poseljenih le dobrih tisoč. Na teh otokih živi več kot 480 ljudstev s svojimi običaji, jeziki, kulturo, religijo in kulinariko. Vsaj del te pestrosti so poskušali prikazati na večeru, prežetem z barvami in glasbo, ki so ga v sodelovanju z indonezijskim veleposlaništvom na Dunaju pripravili blejska občina, Turizem Bled in Zavod za kulturo Bled.

Obiskovalcem je dobrodošlico najprej zaželel orkester Gamelan z Jave. Gre za ansambel tolkalcev, ki igrajo na bronaste gonge in metalofone. Zbrane sta nato nagovorila župan občine Bled Janez Fajfar in veleposlanik Indonezije na Dunaju Rachmat Budiman. »Vesel sem, da so za predstavitev svoje kulture izbrali prav Bled,« je poudaril Janez Fajfar in dodal, da kljub temu, da je Indonezijcev kar 250 milijonov, uspevajo živeti v sožitju, kar nam Slovencem, ki smo precej manjši, ne uspeva vedno. Rachmat Budiman je ob tem dejal, da je njihov moto enakost v različnosti. Sobotni večer je označil za simbol naše povezanosti in prijateljstva. »Mogoče pa pomeni tudi prvi korak k partnerstvu med Slovenijo in Indonezijo,« je dejal in dodal, da se na Bledu počuti kot doma, saj je našel precej podobnosti tako v razgibanosti naše pokrajine kot pri ljudeh. »Vsi so zelo prijazni,« je poudaril. Na odru se je nato predstavil orkester Gamelan z Balija, katerih glasba je zelo podobna javanski, saj je prav tako ponavljajoča, a je nekoliko hitrejša. Poleg gongov in metalofonov uporabljajo še činele. Sledil je ples Pendet, ki ga običajno izvaja skupina najstnic, ki imajo v rokah posode s cvetjem. Ob koncu plesa kot izkaz dobrodošlice cvetje posujejo med občinstvo. Predstavili so še ples Rampak Kendang z Zahodne Jave. Gre za ples ob spremljavi tradicionalnih sundanejskih inštrumentov, med katerimi prevladujejo različni bobni, imenovani kendang. Po predstavitvi glasbenih inštrumentov kolintang je sledil ples Barong z Balija, ki je mešanica balijskega plesa, drame in glasbe. Spoznati je bilo mogoče še indonezijske borilne veščine z Zahodne Sumatre Pencak Silat, večer pa so zaokrožili s plesom Saman iz Aceha na Sumatri, ki ga v tujini poznajo pod imenom Tisoč rok. Običajno ga izvajajo ob začetku praznovanja posebnih priložnosti.

Vse popoldne pa je bilo v soboto Indonezijo mogoče spoznati tudi preko izdelkov, ki so jih ponujali na prodajnem bazarju v avli Festivalne dvorane. »Predstavile so se v glavnem družine, ki živijo v Sloveniji, a so na različne načine povezane z Indonezijo,« je pojasnila direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. Recimo prek mešanega zakona, kot pri Anak Agung Alit Aritawati in Andreju Paragi iz Grosupljega, ki sta na stojnici ponujala tradicionalne indonezijske izdelke iz lesa. »Vse to je z Balija, tudi iz ženine domače vasi. Vsi izdelki so ročno delo,« je pojasnil Andrej Paragi. Čeprav sta se po poroki preselila v Slovenijo, pa sta razmišljala tudi o tem, da bi živela na Baliju. »A to bo verjetno moralo še počakati, saj so zemljišča tam postala zelo draga.« Njuni hčerki Mia in Ida, je še dejal, ki obiskujeta prvi in drugi razred osnovne šole, pa že obvladata tudi uradni indonezijski jezik bahasa. S tradicionalnimi indonezijskimi specialitetami je obiskovalce razveseljevala Cecilia Liswardi. Pred njihovimi očmi so pripravljali nasi goreng, v slast pa so šle tudi jedi, kot so rezanci iz jama, nagasari – sladica iz riževe moke, zavita v bananine liste, spomladanski zavitki z bambusovimi vršički, piščancem in zelenjavo ter tofu s kalčki, korenjem in zeljem.