Od Brenclja do Pavlihe

Pred dnevi je izšla nova knjiga dr. Damirja Globočnika, z naslovom Likovna satira.

V knjigi avtor dr. Damir Globočnik, dolgoletni raziskovalec različnih področij zgodovine slovenske likovne umetnosti, obravnava karikaturo v slovenskih satiričnih listih v razmeroma širokem časovnem obdobju od prvega satiričnega lista Brencelj, ki je začel izhajati v letu 1869, do Pavlihe, ki je izhajal med letoma 1945 do 1991. Že pred petnajstimi leti je za magistrsko nalogo na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani izbral prav pregled slovenske časopisne karikature od začetkov do druge svetovne vojne. Kasneje so ga sicer dlje časa zanimale druge teme, kot so Prešernove likovne upodobitve, ilustracije njegovih pesmi in javni spomeniki, vseskozi pa je ohranil raziskovalno pozornost do zgodovine domače karikature. Pred tremi leti je tako izšla knjiga o Levstikovem satiričnem listu Pavliha, naposled pa je lani na oddelku za zgodovino zagovarjal tudi doktorsko disertacijo, ki govori predvsem o karikaturi in satirični periodiki kot pomožnih zgodovinskih virih.

»Prav za zgodovinarje je najbolj zanimiva omenjena povezanost likovne umetnosti in politike, ki je najbolj očitna pri karikaturi kot komentarju političnih dogodkov in razmer,« razlaga dr. Damir Globočnik, ki je spodbudo za knjigo dobil ob člankih, ki jih je od leta 2006 pisal za revijo Srp, pri kateri je likovni urednik. »To so bili članki o satiričnih listih in zbornikih ter karikaturistih. Urednik Srpa Rajko Šuštaršič mi je predlagal izdajo elektronske in tiskane knjige, ki bi vsebovala prispevke iz Srpa in druge članke. Ker sem želel, da bi knjiga vsebovala zaokrožen in temeljit vpogled v zgodovino domače likovne satire in satiričnih listov, sem pripravil še enajst novih poglavij.«

Avtor v knjigi piše o izjemno bogati tradiciji satirične periodike, s katero se lahko pohvalimo Slovenci. Dr. Globočnik ugotavlja, da pri uveljavljanju nekaterih novih zvrsti karikature in načinov njenega objavljanja, kot so npr. prve karikature v dnevnem časopisju že leta 1910, nismo veliko zamujali za večjimi narodi. »Čeprav se je v kulturne preglede uvrstilo samo nekaj satiričnih listov, jih je na področju Slovenije izhajalo še na desetine. Pišem tudi o manj znanih,« pove Globočnik in pri tem omenja izvrstne karikaturiste, kot sta Hinko Smrekar, Fran Podrekar in drugi. Na vprašanje o današnjem stanju tovrstnega tiska pisec odgovarja, da imamo odlične karikaturiste tudi danes, čeprav ti ne objavljajo več v satiričnih listih. Tisto pronicljivo ostrino, ki jo je premogel Pavliha, so presegle druge revije, najprej Teleks in Mladina, tako da je Pavliha izgubljal bralce in naposled ugasnil. Je pa res, da je karikatura postala nepogrešljiva rubrika v dnevnem časopisju, zato nam tudi danes ne manjka likovne satire. Tudi v Gorenjskem glasu, kjer objavljata Iztok Sitar in občasno Aljana Primožič.

Knjiga Likovna satira bo zanimiva predvsem za vse, ki vas zanima preteklost in bi jo želeli spoznati na način, ki ni suhoparen. V njej so podatki o domačem časnikarstvu, o likovnih umetnikih, o političnih razmerah, dogajanjih, bojih in sporih, o literarni in kulturni zgodovini …, kar zna pritegniti širok krogu bralcev.