Šolstvo gre v napačno smer

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / sreda, 20. marec 2013 / 06:00

Bistvena težava današnjih učiteljev je odnos s starši, nenehno spreminjanje učnih sistemov in krčenje financiranja, je le nekaj ugotovitev z okrogle mize Vzgoja in izobraževanje - temelj ali breme?, ki so jo v Domu kulture Kamnik pripravili člani Mreže za neposredno demokracijo.

Kamnik - Gostje okrogle mize, ki jo je vodil Igor Lipovšek, višji svetovalec na Zavodu RS za šolstvo, so bili osnovnošolski učitelj Bela Szomi Kralj iz OŠ Domžale, srednješolska profesorica Marta Zabret iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, docent na Fakulteti za strojništvo Boris Jerman iz Radomelj in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, rojena Kamničanka, tokrat v vlogi mame šestošolca. Kako nam je torej uspelo razvrednotiti poklic učitelja in kam pelje slovensko šolstvo?

»V družinah vzgoja otrok danes žal ni več na prvem mestu. Družba je zaradi pritiska potrošništva to preložila na učitelje, starši pa na funkcijo osnovne šole gledajo napačno. Učitelji namreč ne moremo nadomestiti tistega najbolj pomembnega dela vzgoje do šestega leta starosti. Prav tako je v zadnjih dvajsetih letih veliko napak v šolstvu naredila država. Učitelja so naredili za državnega uradnika, otroka pa določili za nedotakljivega. Prav nič nam ne koristi niti redno menjavanje učnih načrtov, ki je dobro morda samo za založnike, ki tiskajo vedno nove učbenike. Za vse današnje težave otrok in staršev je torej kriv učitelj in starši za svoje otroke v šoli preprosto ne odgovarjajo,« je bil kritičen Bela Szomi Kralj, sam oče petih otrok. Da je v vzgoji otrok ogromno narejenega, a tudi zamujenega do šestega leta starosti, se strinja tudi Marta Zabret. »Do petnajstega leta pa je glede vzgoje narejenega čisto vse, zato v srednjih šolah vzgajati ne moremo več. Sama si preprosto želim vrnitve k zdravi pameti. V šolskem sistemu reforme nenehno izničujemo z vedno novimi reformami, z devetletko smo povečali število učiteljev, ki jih zdaj odpuščamo, uvedli smo pravo inflacijo različnih predmetov, da nihče več ne ve, kaj je sploh pomembno. Danes se tudi vsak spozna na delo učitelja,« ugotavlja Zabretova. Na višješolski ravni se z vzgojo profesorji ne ukvarjajo več, se pa zato srečujejo z vprašanjem financiranja. »Nivo znanja na fakultetah danes ni nižji, gotovo pa je drugačen. Pomembno se mi zdi, da država zagotovi pravičen sistem izobraževanja, da bo torej znanje dostopno vsem v enaki meri, zato bi sistem financiranja moral biti tak, da bi se kakovost znanja spet obrnila navzgor. Šolski sistem se nekako zdi odporen na reforme, ni pa odporen na zmanjševanje financiranja. In če odgovorim na naslovno vprašanje te okrogle mize – če ne bomo vlagali tudi v delovna mesta in razvoj, torej v to, čemur izobraževanje sploh služi, potem šolstvo ne bo temelj, ampak tudi breme,« pa je povedal Boris Jerman. Zbrani so si bili enotni, da je glavna težava današnjih učiteljev odnos s starši, s katerimi bi morali biti popolni zavezniki, zato je potrebno poklic učitelja v javnosti predstavljati kot enega najbolj odgovornih v družbi, takoj za starševstvom.