Nova sezona, novim motoužitkom naproti

Varnost je na prvem mestu.

Pomlad se približuje in s prvimi zvončki bodo ceste privabile tudi vse več motoristov. Tu in tam se je sicer kakšen že potikal naokoli tudi pri temperaturah pod ničlo, še posebej okoli novega leta, simbolično, a spomladi bo drugače – veliko jih bo, zato bo potrebne toliko več pozornosti, da se udeleženci v prometu s skupnimi močmi izognemo nezgodam. Seveda je treba poudariti, da niso »vsega krivi motoristi«, čeprav so res včasih hitrejši in veljajo za agresivnejše, in da tudi niso vedno vsega krivi avtomobilisti, čeprav so med vožnjo nekoliko bolj ležerni.

Slovenija s svojim širokim razponom letnih časov diktira tudi dejstvo, da je motorizem bolj kot ne sezonski hobi. Velika večina motoristov zato svoje konjičke zajaha na pomlad, ko temperature podnevi dosegajo skoraj sobno temperaturo, in jih postavijo v garažo jeseni, nekje v času, ko se iz grozdja naredi vino in nastopi čas premlevanja dogodivščin ob mastnih narezkih in kuhančku. A celo ob koncu zime so najbolj pogumni že na cestah in začenjajo v retrovizorju presenečati voznike avtomobilov.

Sezona se torej začne te dni in zato ni odveč opozoriti na nekaj največjih pasti.

Motoristi – ne precenjujte se, pričakujte nepričakovano. Pomlad vzburi nemirnega duha, a vseeno je treba na cestah še posebej paziti. Hudourniki, nastali iz talečega se snega, nanašajo na ceste vse vrste umazanije, še posebej blato in pesek, s katerim so cestarji pozimi posipali zamrznjena cestišča. Tudi ko peska ne bo več, je treba posebno pozornost namenjati senčnim legam, kjer bi se lahko zadrževala vlaga in bi bila zato vozna površina bolj spolzka.

Marsikateri motorist ima že dolgoleten staž in bi se dalo v debati s kolegi reči, da je doživel in videl že marsikaj, malodane vse – a to ne pomeni, da ni pametno pred začetkom užitkarske sezone obnoviti znanj in si skušati v glavo ponovno vcepiti nekaj pravil lepega, predvsem pa varnega obnašanja v cestnem prometu. Tudi teoretično izobraževanje zato ni nikoli odveč, kakšna knjiga, ogled videa šole varne vožnje, morda celo obnovitev znanja in ravnanja v kritičnih situacijah na poligonu varne vožnje. Zavedati se je treba svojega znanja in omejitev svojega motocikla. Pri skupinskih vožnjah je ključno, da ima skupina izkušenega vodjo – ta naj vozi zadaj in tako poskrbi, da bodo vsi udeleženci, tudi tisti, ki so manj spretni, ves čas v skupini, hkrati pa s tem prepreči situacijo, ko bi sam brezbrižno hitreje odpeljal naprej, manj spretni pa bi se za njim pehali in presegli svoje znanje ter tako izzivali usodo.

Spomladi vozniki avtomobilov še niso vajeni motoristov, zato je izjemno pomembno, da se motoristi obnašajo v prometu kar se da predvidljivo. Morda kdaj vendarle ni treba prehitevati tako, da švignete preblizu avtomobila in s tem preplašite ali razjarite voznika. Morda se kdaj splača nekoliko počakati, da se odpre kakšna daljša ravnica, prehitevanje na vijugastih predelih, čeprav je tehnično povsem lahkotno izvedljivo, pa lahko prav tako dviguje pritisk drugim udeležencem, morda tudi sopotnici na motociklu ali kolegom, ki vozijo v koloni. Naloga avtomobilistov pri zagotavljanju varnosti je enostavna – pazijo naj na šibkejše v prometu. Tako kot na pešce in kolesarje tudi na motoriste. Tudi če kdaj motorist naredi napako, mu lahko avtomobilist marsikdaj pomaga, da se oba skupaj izogneta najhujšemu.

Znano je, da je jeza na cesti slab sopotnik – zakaj bi se sploh razburjali, če vas lahko nekdo z lažjim, bolj okretnim vozilom prehiti nekje, kjer vi sicer z avtomobilom ne bi mogli prehitevati? Ali pa na mejnem prehodu ali cestninski postaji, kjer se motoristi poleti vrivajo na začetek vrste, čisto pri mitnici, navidez kot kakšne sitne mušice – ne pozabite, v avtu imate klimo in prijetno vzdušje, na motorju pa je v poletni vročini zaradi težke in debele zaščitne obleke in čelade izjemno vroče. Motoristi se tako izognejo predolgemu »kuhanju« in tudi s tem prispevajo k boljši varnosti.

Opazujte, poslušajte, ne ovirajte drugih. Glavni napotek se zagotovo glasi – skupaj si prizadevajmo za prijetno sožitje na cesti. Cesta ni dirkališče, namenjena je prevozu oseb od točke A do točke B. Nekateri potujejo počasneje in bolj udobno, nekateri hitreje in bolj dinamično, a so zato pogosto tudi bolj osredotočeni na dogajanje. Slednja trditev je bila v minulih letih dokazana tudi z znanstvenimi študijami.