Zračni prostor dvojno varovan

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 12. marec 2013 / 06:00

Kontrola zračnega prometa Slovenije se v teh dneh iz Ljubljane seli v nov kontrolni center na brniškem letališču, ki bo samostojno začel delovati 21. marca, dotlej pa je zračni prostor dvojno varovan.

Brnik - V teh dneh je slovenski zračni prostor še posebej varen, saj je zaradi selitve Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS) iz kletnih prostorov na Kotnikovi 19a v Ljubljani v novo stavbo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana dvojno varovan. Med selitvijo iz starega v novi Center delo za kontrolo in vodenje zračnega prometa namreč njihovo delo poteka na obeh lokacijah. Gre za t. i. fazo »shadow operations«, v kateri je do danes (12. marca) aktivna kontrola zračnega prometa na ljubljanski lokaciji, v tem času pa je brniška kontrola le njena podpora. Od jutri naprej bosta vlogi zamenjani in tako bo vse do 20. marca, saj bo kontrolni center na Brniku dan kasneje začel samostojno delovati, pojasnjujejo v KZPS.

Investicijski projekt novega kontrolnega centra finančno še ni zaključen, zato podatkov o končni vrednosti naložbe v KZPS še ne morejo posredovati, ocenjena vrednost projekta gradnje (in opreme) novega centra pa je junija 2008 po stalnih cenah znašala 22,5 milijona evrov (brez DDV). Prvotno je bil center na Brniku zasnovan skupaj s skoraj stometrskim kontrolnim stolpom, za gradnjo katerega se je »steplo« več gradbenih firm, iz česar se je na koncu razvila afera Čista lopata, ki je epilog doživela na ljubljanskem sodišču. Kasneje so se odločili, da bodo nov kontrolni stolp znižali za približno polovico, saj ga bodo zgradili na drugi lokaciji, bližji letališki stezi.

Kontrolni center je na prvotni lokaciji nazadnje zgradila družba Imos. Selitev na brniško letališče je bila potrebna, ker razvoj in širitev centra za kontrolo in vodenje zračnega prometa na ljubljanski lokaciji nista bila več možna, še posebej v luči napovedanega povečanja zračnega prometa, so pojasnili v KZPS, kjer ugotavljajo, da se je obremenjenost slovenskega zračnega prostora malenkostno povečala tudi lani. V letu 2011 so tako zabeležili 267.504 letalskih operacij, v kar so všteti vsi preleti, prileti in odleti, medtem ko je bilo lani 268.037 teh operacij. Samo preletov je bilo lani 236.906, medtem ko so leto poprej prek slovenskega zračnega prostora varno pospremili 232.573 zrakoplovov. Zračni prostor je razumljivo najbolj obremenjen v poletni turistični sezoni; če njihovi kontrolorji na dan opravijo povprečno 734 operacij, se ta številka poleti precej zviša. 7. julija lani so tako opravili rekordno število operacij, in sicer 1264.

Kontrola zračnega prometa, ki je v stoodstotni državni lasti, a se ne financira iz državnega proračuna, temveč iz naslova preletnih in terminalskih pristojbin, ki jih za storitve navigacijskih služb zračnega prometa v Sloveniji plačujejo letalski prevozniki, zaposluje 215 ljudi, od tega 104 licencirane kontrolorje. Natančni podatki o lanskem poslovanju bodo znani šele konec meseca, v letu 2011 pa so ustvarili 33,3 čistih prihodkov od prodaje in skoraj 840 tisoč evrov čistega dobička, od česar je pol milijona evrov kapnilo v državni proračun. Podobne rezultate sicer pričakujejo tudi za leto 2012. Približno 93 odstotkov prihodkov sicer ustvarijo s preletnimi pristojbinami, ki jih plačujejo tuje letalske družbe, 7 odstotkov pa s terminalnimi pristojbinami.