V dovršenosti dveh poetik

Baročna dvorana Radovljiške graščine je v soboto gostila Munich ARTISTrio, ki se je predstavil s skladbama Brahmsa in Ravela.

Kadar nekoliko zgodnejši prihod v koncertno dvorano pomeni tudi boljši sedež za vidno, predvsem pa slušno spremljanje glasbenikov, me praviloma, še preden slišim zven prve klavirske tipke ali poteg loka čez struno godala, prevzame dober občutek, da bom preživel prijeten glasbeni večer. Glasbeni recital Munich ARTISTria zadnjo soboto v Baročni dvorani Radovljiške graščine je bil eden takih. Tako rekoč poln avditorij je pozdravil tri mlade glasbenike, odlična godalca, violinista Matjaža Bogataja in violončelistko Marušo Bogataj, ter njuno glasbeno prijateljico, pianistko Katharino Khodos iz Nemčije. Trio, ki je svojo skupno pot začel na Visoki šoli za glasbo in teater v Münchnu v razredih profesorjev Wen-SinnYanga in Michaela Schäferja in se izpopolnjeval na različnih »workshopih« in mednarodnih »masterclassih«, je poslušalcem predstavil skladbi, s katerima je pred nedavnim nastopil na dveh koncertih v okviru cikla Talenti s celega sveta v Švici.

V celoti več kot uro dolgem programu smo slišali dve skladbi: Klavirski trio v H-duru op. 8 Johannesa Brahmsa in Klavirski trio v a-molu Mauricea Ravela. Gre za skladbi, ki med poznavalci veljata za izjemno kompleksni in od izvajalcev zahtevata dovršeno izvedbo. Trio je s skladbama hkrati predstavil tako dve različni glasbeni obdobji kot avtorski poetiki. Če smo pri Brahmsu občutili njegov značilni klavir in violino, pa se Ravelova glasba v celotnem zvočnem izrazu delovala … nekako filmsko. Njegov trio so prejšnji teden posneli tudi za arhiv RTV Slovenija. Skladatelj je to glasbeno mojstrovino, v kateri je potrebna visoka stopnja virtuoznosti na vseh treh instrumentih, napisal leta 1914, medtem ko Brahmsov trio sodi v njegovo zgodnejše obdobje, a je skladbo petintrideset let po nastanku leta 1891 močno spremenil. Navdušila je odlična izvedba, v kateri smo še enkrat znova lahko prepoznali instrumentalne kvalitete Matjaža in Maruše ter prvič tudi pianistke Khodosove, hkrati pa je trio izjemno dovršeno izpolnjeval homogeno zvočno celoto posameznih stavkov obeh skladb. Močan aplavz ob koncu in zahteva po dodatku sta to vsekakor potrdila. Čudovit dodatek je bila tudi Salut d' Amour Edwarda Elgarja. »Ta je najljubša mojega očeta Petra, ki je veliko pripomogel k pripravi koncerta,« je dejal Matjaž.

Koncert je tudi tokrat pripravil Matej Rauh ob pomoči stalnih podpornikov. Tik pred novim letom je že drugo leto zapored v radovljiški graščini pripravil tudi koncert vokalne in instrumentalne glasbe s samimi vrhunskimi slovenskimi glasbeniki, ki z odliko zaključujejo študij oziroma so na začetku svoje glasbene poti. Vselej zelo dober obisk dokazuje, da organizator deluje v pravi smeri, pri čemer velja poudariti dve pomembni stvari: s tovrstnimi koncerti daje vsebino ta trenutek zagotovo najboljši dvorani za koncerte klasične glasbe na Gorenjskem, ob še nekaterih organizatorjih podobnih koncertov v Radovljici pa tokrat poslušamo predvsem naše mlade virtuoze. Kot je povedal Rauh, bo s koncerti poskušal tudi v prihodnje, in velja mu prisluhniti tako v Radovljici kot na Gorenjskem.