Zaradi strahu lagal sodišču

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 20. februar 2013 / 06:00

Štiriintridesetletni Nakelčan bo zaradi krivega pričanja na okrožnem sodišču v Kranju moral plačati denarno kazen. Tožilka je zanj zahtevala pol leta zapora: "Nič neobičajnega ni, da priče na sodišču lažejo brez vsakih zadržkov, saj ocenjujejo, da njihovo dejanje ne bo imelo posledic."

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču je prejšnji teden potekalo sojenje 34-letnemu Nakelčanu E. H., obtožnemu, da je julija 2011 na istem sodišču kot priča na glavni obravnavi v kazenski zadevi zoper več obtoženih neupravičenega prometa z mamili krivo pričal. Trdil je namreč, da ni bil ves čas prisoten pri hišni preiskavi, pri kateri je bil priča, in so jo policisti avgusta 2009 izvedli v zapuščenem skladišču v Tržiču, kjer so odkrili laboratorij za gojenje konoplje, je pojasnila okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeraj. Za Nakelčana, ki je nato na drugem zaslišanju novembra 2011 povedal resnico, je zaradi prvotne krive izpovedbe predlagala šestmesečno zaporno kazen, a mu je sodnica Marjeta Dvornik prisodila 1.165 evrov denarne kazni in plačilo sodne takse. Tožilka se namerava pritožiti.

Skladišče v nekdanji tržiški Bombažni predilnici in tkalnici, kjer je poleti 2009 potekala hišna preiskava, je tedaj imel v najemu Marjan Bregar, na sodišču pa so leta 2011 zaradi gojenja konoplje obenem sodili tudi Borutu Kavčiču, Jaki Kernu in Gorazdu Čimžarju. Zadeva je na prvostopenjskem sodišču epilog doživela februarja lani: Čimžar je dobil pogojno kazen, vsi ostali pa zaporno.

E. H. je v času omenjene hišne preiskave delal pri mizarju, nakar so, kot je pojasnil na sodišču, v delavnico stopili policisti, da rabijo prostovoljca, ki bi gledala, kako 20 metrov stran izvajajo preiskavo in da mu zaradi tega ne bo treba na sodišče. Na vprašanje sodnice, zakaj v prvem zaslišanju julija 2011 kljub opozorilom ni povedal resnice, je odvrnil, da ga je bilo strah in da se je hotel zaščititi: »Obtoženi so sedeli za mano, ne vem, kako bi se vi počutili na mojem mestu. Če bi povedal resnico, bi me lahko počakali zunaj. Kaj naj bi naredil?« Nekaj mesecev kasneje je v drugem zaslišanju povedal resnico, dejal je, da so ga »spametovali« policisti. »Zdaj vem, da sem v prvo naredil napako,« je priznal. Zahtevo tožilke po zaporni kazni je ocenil kot smešno. »Pošteno delam, še par mesecev me loči od stalne zaposlitve, zaporna kazen bi mi vse to otežila,« je potarnal E. H., ki se je zaradi krivega pričanja zagovarjal sam. Dejal je, da nima denarja za zagovornika, niti ga ne potrebuje, ker da ni zločinec.

»Obtožencu se zdi smešno, da predlagam zaporno kazen. To je posledica dejstva, da ni nič neobičajnega, da priče na sodišču lažejo brez vsakih zadržkov, saj ocenjujejo, da njihovo dejanje ne bo imelo nobenih posledic. To je možno spremeniti le tako, da se takšna ravnanja striktno preganja in strogo kaznuje. Na koncu prvega pričanja je bil še dodatno opozorjen, da je krivo pričanje kaznivo dejanje, pa je pri tem še vedno vztrajal. Zaradi njegove krive izpovedbe se je že tako obsežen in zahteven kazenski postopek dodatno zapletel, na sodišče pa je bilo po nepotrebnem vabljenih deset prič,« je predlog za zaporno kazen obrazložila tožilka.

Brez dvoma gre za krivo izpovedbo, je ugotovila sodnica, a je ocenila, da gre za lažjo obliko tega kaznivega dejanja, zato je Nakelčanu dosodila denarno kazen. Pri tem je upoštevala, da je že med sojenjem leta 2011 prostovoljno preklical izpovedbo, da še ni bil kaznovan in da ima zaposlitev.