Cene malih čistilnih naprav padajo

"Iz leta v leto je zavedanje o nujnosti ukrepanja na področju čiščenja odpadnih voda gospodinjstev večje, nenazadnje so na voljo le še dve oziroma štiri leta, lovljenje rokov tik pred zdajci pa je lahko drago," o tem, koliko pozornosti Gorenjci in Slovenci posvečamo evropski vodni direktivi, pravi Zdravko Skubic iz podjetja Armex Armature.

Slovenija je evropsko Vodno direktivo sprejela kot polnopravna članica Unije, čeprav je ta začela veljati konec leta 2000 in s tem prevzela principe politike varstva okolja, ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja. Prednostna naloga upravljanja z vodnimi viri je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Uspeh direktive je odvisen od tesnega sodelovanja in medsebojno povezanih ukrepov na ravni Skupnosti, na ravni držav članic in na lokalni ravni, kot tudi od obveščanja javnosti, vključevanja javnosti in posvetovanja z njo.

Po vodni direktivi ni več dovolj zgolj ustrezno zmanjšanje kemijskega onesnaževanja vodotokov, jezer, somornic, morja in podzemnih voda, temveč se morata doseči in ohraniti tudi dobro ekološko stanje površinskih voda in dobro količinsko stanje podzemnih voda. V skladu s temi vodili je obveza vseh držav članic varovanje, izboljšanje in obnavljanje svojih voda (vir: Izvajanje Vodne direktive v Sloveniji, MOP).

Očiščeni do konca leta 2017
Direktiva določa terminski načrt in potrebne aktivnosti, ki jih morajo izvesti države članice do leta 2015. Zelo pomembno za doseganje navedenega cilja je izvajanje prejšnjih direktiv s področja varstva voda, kot je direktiva o omejitvah vnosa nitratov v tla iz kmetijskih virov in direktiva o zbiranju in čiščenju odpadnih voda. Zaradi velike finančne zahtevnosti izvajanja programa slednje direktive si je Slovenija za njeno izvedbo izposlovala desetletno prehodno obdobje.

Občine so morale sprejeti operativne programe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Z gostoto poseljenosti so predpisani roki za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja. Kje bo zgrajena javna kanalizacija, je odvisno od poselitve določenega območja. Slovenija je razdeljena na več kot dva milijona celic velikosti stokrat sto metrov. Z javno kanalizacijo bodo (ali so že) opremljena območja z več kot petdesetimi prebivalci na omenjenem območju ali velika večina prebivalstva.

Kriza zavira gradnjo
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo določa prehodne roke za lastnike obstoječih stavb na območjih brez kanalizacije, ki pravi, da če je območje poselitve izvzeto iz območja opremljenosti z javno kanalizacijo, morajo lastniki stavb sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi do 31. decembra 2015 (če je stavba na območju občutljivega območja) oziroma do 31. decembra 2017. Skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode morajo uporabniki zagotoviti redno praznjenje in predelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na tri leta.

Zagotovo se v času nove recesije in dolgotrajne gospodarske krize pozna padec kupne moči, vendar denarja tudi v nekaj letih najbrž gospodinjstva ne bodo imela več. Zato je veliko možnosti, da bo velik naval na gradnje malih komunalnih čistilnih naprav prav zadnje leto. »Slovenci nismo nobeni posebneži kot niso tudi Nemci ali Francozi, ki so v zadnjem letu pred mejnim datumom zgradili ogromno malih čistilnih naprav. So se pa pri njih zaradi močnega povečanja povpraševanja povišale cene, zaradi številčnosti gradenj je bila tudi kvaliteta vprašljiva,« opozarja Skubic. In tudi, da veliko občin sedaj subvencionira gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Ali bo tako čez dve, tri oziroma štiri leta, danes ne ve nihče, saj imajo tudi občine obveznost izgradnje javne kanalizacije do leta 2015 oziroma 2017.

Izbira čistilne naprave
Izbira male komunalne čistilne naprave za gospodinjstva je dokaj enostavna. Najbolj pomembno je število družinskih članov v stavbi, investitorji morajo poznati tudi, kje jo bodo postavili (na zelenici, dovozni poti, …) in tudi kakšno izbrati. »Manj vzdrževanja bo potrebnega pri napravah, ki imajo manj elektronike. Mi svetujemo takšne, ki imajo čim manj pokvarljivih delov in imajo znanega proizvajalca, ki bo zagotavljal rezervne dele tudi v primeru stečaja prodajalca,« razloži Zdravko Skubic.

Med bolj pomembnimi dejavniki izbire nakupa so certificirane male komunalne čistilne naprave, saj bodo sicer lastniki imeli težave s prevzemom. Cenene vseh potrebnih dokumentov nimajo in jih zato komunalne službe ne prevzamejo, hkrati so sestavljene iz slabših komponent, te pa zahtevajo več stroškov za vzdrževanje. V prihodnosti bodo delovanje čistilnih naprav pregledovali tudi inšpektorji, zato je bolje danes investirati nekoliko več, kot čez čas ponavljati vajo.

Cene padajo, možen obrat
In cene? Padajo s številom ponudnikov in so danes že polovične glede na cene prvih na slovenskem trgu. Če tokrat izpustimo rastlinske čistilne naprave in se omejimo zgolj na male komunalne čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo kompresorja ali brez njega, se cene prvih gibljejo okoli 2500 evrov za pet oseb oziroma 2800 evrov za enako število oseb in brez elektrike (s pomočjo naravnega vleka). Stroški se pri nabavi slednje zelo hitro povrnejo, saj je treba prvo bolje vzdrževati, tu so še stroški za elektriko, tudi praznjenje gošče se izvaja bolj pogosto.

Lastniki novih hiš so morali že zgraditi male čistilne naprave, nekoliko starejše stavbe imajo pretočne greznice. Mnogi so prepričani, da je dovolj zgolj predelava in dobijo čistilno napravo. »Tudi mi smo jih predelovali, vendar so s tem le težave. Opraviti je treba atest vodotesnosti in druge dokumente, običajno pa tovrstne greznice slabo tesnijo. Preveč neprijetnosti je, da bi to lahko priporočali investitorjem,« pove Skubic.