Obeta se davek na sladkor in sladila

Na ministrstvu za finance so že pripravili predlog zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah.

Kranj - Predlagani zakon uvaja obveznost plačevanja davka na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah ter v pripravkih za brezalkoholne pijače, razen za vode in mineralne vode, ki ne vsebujejo sladkorja, sladil in arom. Obdavčili naj bi sadne in zelenjavne sokove (nektarje in 100-odstotne sadne sokove) ter vode in druge pijače z dodanim sladkorjem in sladili (gazirane in negazirane pijače), brezalkoholne pijače z nizko vsebnostjo alkohola (»brezalkoholno pivo« z vsebnostjo alkohola do 0,5 odstotka, za katerega se ne plačuje trošarine), energijske pijače, druge napitke (npr. čokoladno mleko) ter sirupe, praške in druge pripravke za pripravo brezalkoholnih pijač. Davčna osnova naj bi bila količina sladkorja in sladila v pijači. Davek naj bi znašal en evro na kilogram sladkorja v brezalkoholni pijači, kar naj bi pri enem litru pijače z vsebnostjo sto gramov sladkorja predstavljalo davek v višini desetih centov. Dodatno naj bi obdavčili tudi sladila, ki jih vsebujejo brezalkoholne pijače, pri tem pa naj bi davek za največje dovoljene odmerke sladil, kot jih določa evropska uredba o aditivih za živila, znašal dvajset centov za liter pijače. V primeru nižje vsebnosti sladila naj bi bila nižja tudi obdavčitev. Obdavčitve naj bi oprostili brezalkoholne pijače (stisnjene sokove), ki jih v gostinskih lokalih pripravljajo za neposredno konzumacijo (npr. limonade iz sveže stisnjenih limon). Kupci brezalkoholnih pijač bodo še naprej plačevali tudi davek na dodano vrednost, ki ob nakupu v trgovini znaša 8,5 odstotka, ob postrežbi v gostinskem lokalu pa 20 odstotkov.

Kot navajajo na ministrstvu za finance, se je država za uvedbo davka na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah odločila iz zdravstvenih in javno finančnih razlogov. V zadnjih letih namreč različne študije ugotavljajo, da ima prekomerno uživanje sladkih brezalkoholnih pijač z veliko vsebnostjo sladkorja številne negativne vplive na zdravje, kar se kaže v debelosti, zvišani vrednosti krvnega sladkorja in krvnega tlaka ter dislipidemiji. Študije pri tem izpostavljajo mladostnike, med katerimi se poraba sladkih brezalkoholnih pijač povečuje. Slovenski otroci se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uvrščajo po količini zaužitih sladkih pijač v sam evropski vrh. Države omejujejo porabo tovrstnih pijač z ozaveščanjem ter z ekonomskimi ukrepi, med katere sodi tudi dodatna obdavčitev sladkorja. Ker naj bi izdelovalci pijač davek prevalili na potrošnike, se bodo drobnoprodajne cene zvišale, s tem pa naj bi predvsem pijače z večjo vsebnostjo sladkorja in sladil postale tudi manj privlačne za potrošnjo.

In drugi, javno finančni razlog: država naj bi z davkom zagotovila nov vir za financiranje proračuna in s tem prispevala h konsolidaciji javnih financ. Čeprav naj bi se poraba tovrstnih pijač zaradi dodatnega davka po oceni ministrstva znižala za enajst odstotkov, naj bi na letni ravni še vedno zagotovili dodatnih štirinajst milijonov evrov denarja.