Mladi Korošci o svoji prihodnosti

Fakulteta za državne in evropske študije Nova Gorica, ki daje v svojih programih veliko pozornost spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, med katere sodijo tudi pravice manjšin, je priredila pretekli teden na Brdu pri Kranju pogovor Kako mladi koroški Slovenci vidijo svojo prihodnost. Tema zadeva enega od večjih problemov mladih na Koroškem, ko zanje doma ni dovolj možnosti za šolanje in delo in morajo zato v druge dežele. Za slovensko mladino, ki prihaja večinoma iz manj razvitih delov Koroške, je ta težava še večja. Na pogovor so povabili predstavnike mladih in njihovih organizacij ter tudi starejše, ki delujejo v različnih organizacijah in društvih. Svoje poglede na položaj in prihodnost mladih koroških Slovencev in na možnost njihovega vključevanja v slovenske organizacije in društva ter v javno življenje na Koroškem nasploh so predstavili Roman Roblek, dvojezični učitelj na ljudski šoli na Obirskem, Svetlana Wakounig iz Kotmare vasi, Hanna Erklavec, ki živi na Koroškem in na avstrijskem Štajerskem, Petra Rajk, jezikovna asistentka za slovenščino na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu, Alina Zeichen, sodelavka Slovenske prosvetne zveze, Marko Oraže, zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev, Sebastjan Trampuž, predsednik Kluba koroških študentov, Domen Dovžan, predstavnik Koroške dijaške zveze, Miha Dolinšek, uspešen režiser in avtor številnih mladinskih projektov, ter Jože Wakounig, nekdanji profesor in ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu in predsednik Zbora narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Pogovore so vodili Damjana Kern, Dejan Valentinčič in Matej Avbelj.

Vsem govornikom je bila skupna želja, da bi se lahko čim več mladih koroških Slovencev šolalo doma na Koroškem, če pa za to ni možnosti, pa si želijo na Koroškem najti vsaj zaposlitev. Slovenski jezik bo preživel, če ga bodo negovali v družinah (statistika kaže, da vedno manj otrok prihaja v šolo s primernim znanjem slovenščine, za večino pa je žal slovenščina tuj jezik) in če bodo na ljudskih šolah poučevali kakovostni učitelji. V preteklosti so bili primeri, ko so na dvojezičnih šolah učili učitelji z bornim znanjem slovenščine. Vključevanje v društva in organizacije krepi samozavest mladih, njihovo javno nastopanje pa prispeva k uveljavljanju slovenščine v javnosti.