"Kot del ameriške korporacije smo zelo zainteresirani, da nam zaposleni povedo svoje mnenje. Da so kritični. Tudi do mene. S tem nimam težav. Večja težava bi bila, da njihovih težav ne poznam," pravi Thierry Villard.

Slovenci ste vse preveč negativni

"Kot tujec naj najprej povem naslednje: iz čudnih vzgibov, ki jih ne razumem najbolje, Slovenci na svojo državo gledate zelo negativno. Ne morem reči, da je vse zgledno urejeno, seveda je treba marsikaj urediti, vendar imate marsikatere prednosti. Slovenci pa vse gledate zelo negativno," pravi Thierry Villard, glavni direktor Goodyear Dunlop Srednja in Jugovzhodna Evropa.

»In kaj potrebuje Slovenija? Vizijo, ki jo mora sprejeti večina državljanov in ji slediti. Potrebujete umirjeno politično situacijo, dobro gospodarsko politiko, ki ne sme biti le plod politikov, ampak tudi gospodarstva, nujne so nekatere reforme. Vendar so te nujne tudi v drugih državah.«

Goodyear je v Kranju prisoten petnajst let. Pred kratkim ste povedali, da ste v tem času investirali kar dvesto milijonov evrov. Kje to lahko opazimo?
»Največji del je šel za naložbe v proizvodnjo. Do danes smo za polovico povečali proizvodne kapacitete, na več kot sedem milijonov pnevmatik na leto. Tudi proizvodi so se spremenili, danes proizvajamo pnevmatike predvsem največjih dimenzij in najbolj prestižne produkte, veliko tudi za prvo vgradnjo znanih avtomobilskih znamk. Te družbe so zelo zahtevne pri svojih naročilih. Poleg domače znamke Sava proizvajamo tudi pnevmatike Goodyear, Dunlop, Fulda in Debica.«

Se je povečalo tudi število zaposlenih?
»Točnega števila zaposlenih ob našem vstopu ne poznam, vendar ga tudi ne moremo enostavno primerjati z današnjim številom zaposlenih. V vmesnem času smo del podjetja, ki smo ga imenovali Goodyear Engineered Products, odprodali Veyance Technologies Slovenia.«

Kako se v družbi spopadate z recesijo, tako prvim valom gospodarske krize v letu 2009, kot danes?
»Leti 2009 in 2012 sta gotovo eni najtežjih v zgodovini družbe. Ne zaradi dogajanja v Sloveniji, bolj zaradi vplivov krize na svetovnih trgih, kamor prodamo več kot 90 odstotkov proizvodnje. Odvisni smo od gospodarskih razmer v Nemčiji, na Češkem ali Romuniji in drugod. Morali smo se prilagoditi manjši prodaji vozil v Evropi, čeprav večji del prodaje ustvarimo v segmentu nadomestnih pnevmatik. Kot odgovorna družba se vedno trudimo obdržati naše redno zaposlene sodelavce, viške naročil oziroma proizvodnje smo uravnavali z najemanjem agencijskih delavcev. Danes potreb po tej dodatni delovni sili ni.«

Kako je družba poslovala lani?
»Kot del globalne družbe ne moremo razkrivati finančnih podatkov pred objavo revidiranega poročila (predvidoma v juniju). Leto je bilo vsekakor zahtevno, po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev pnevmatik in gume je bilo skupno število prodanih pnevmatik v EU v letu 2012 najnižje v več kot sedmih letih. Medtem ko je Goodyear v Severni Ameriki, Latinski Ameriki in v regiji Azija-Pacifik dosegel solidne rezultate, na industrijo pnevmatik v Evropi še naprej vpliva zahtevno makroekonomsko okolje.«

Prodaja novih vozil res šepa, vendar pnevmatike potrebujejo tudi vozniki rabljenih vozil. Je padec prodaje tudi tu visok?
»Pri menjavi nadomestnih pnevmatik opažamo, da se vozniki kasneje odločajo za menjavo, morda se tudi vozijo manj. V Sloveniji je zakonsko določena menjava letnih z zimskimi pnevmatikami 15. novembra. Opažamo, da jo vozniki opravijo, marca pa postopka v obratni smeri ne ponovijo.«

Menite, da vozniki spreminjajo navade zaradi nižanja standarda?
»Ne želijo plačati za nove pnevmatike, denar potrošijo drugje. Še vedno se lahko vozijo, vendar je pri tem zelo pomembno vprašanje varnosti. Predvidevam, da bodo slej ko prej morali kupiti nove pnevmatike.«

Kot glavni direktor Goodyear Dunlop Srednja in Jugovzhodna Evropa ste odgovorni za trge petnajstih evropskih držav. Predstavljamo si, da dobro poznate gospodarsko stanje v vseh. Je v Sloveniji res najslabše?
»Kot tujec naj najprej povem naslednje: iz čudnih vzgibov, ki jih ne razumem najbolje, Slovenci na svojo državo gledate zelo negativno. Ne morem reči, da je vse zgledno urejeno. Slovenci pa vse gledate zelo negativno. Izziv Slovenije, če primerjam naše trge, torej tudi Češko, Slovaško, Romunijo, je v izredni izvozni naravnanosti gospodarstva. Če gre kaj narobe v Nemčiji, Veliki Britaniji ali Franciji, bo šlo slabo tudi tem državam. Državno ekonomijo mora poleg izvoznega povpraševanja poganjati domača potrošnja. V Sloveniji je ni dovolj. Očitno je, da imate tudi visok javni dolg, ki pa nikakor ni na ravni Grčije, posledica tega pa je preplašenost prebivalstva in pretirano varčevanje pri potrošnji. Tudi bančni sistem ni med najuspešnejšimi.«

Kako vi čutite slovensko negativnost?
»Tu sem tri leta in opažam veliko pozitivnih stvari. Slovenci imate izredno delovno silo; ste visoko izobraženi, prilagodljivi, se želite učiti, pripadni ste delodajalcu. Zagotovo ste v tem med najboljšimi. Imate izredno dobro infrastrukturo, moji prijatelji iz Francije so ob obiskih vedno znova presenečeni nad cestami, avtocestami, letališčem in podobno. In nenazadnje še vedno predstavljate gospodarski most v države nekdanje Jugoslavije. Sedaj, ko v EU prihaja Hrvaška, se bo to morda spremenilo. In kaj potrebuje Slovenija? Vizijo, ki jo mora sprejeti večina državljanov in ji slediti. Potrebujete umirjeno politično situacijo, dobro gospodarsko politiko, ki ne sme biti le plod politikov, ampak tudi gospodarstva, nujne so nekatere reforme. Vendar so te nujne tudi v drugih državah.«

V kratkem naj bi bila sprejeta reforma trga dela oziroma delovno-pravne zakonodaje.
»Trg dela bi bil lahko bolj fleksibilen. V primerjavi s trgi, kjer smo prisotni, se kaže, da je slovenska delovno-pravna zakonodaja toga. Naša proizvodnja je ciklična, zato potrebujemo fleksibilnost. Sedanja zakonodaja nam tega ne omogoča. Če se dotaknem tujih investicij, vlaganja ameriškega ali japonskega kapitala, vem, da bodo najprej pregledali vire, infrastrukturo, delovno silo, zanimala jih bo tudi fleksibilnost delovne zakonodaje. Saj ni najslabša, ta je najbrž v Franciji …«

In vi prihajate iz Francije!
»(smeh) ... Zato sem tako pozitiven do Slovenije. Vendar morajo tujci v vaši državi videti boljšo priložnost. Dandanes jih vidijo veliko, vendar niso prepričani, ali jih želite v soseščini. Veliko jih še meni, da so tuji investitorji grožnja za nacionalni interes. To je neumno, povsem neumno.«

Nova definicija nacionalnega interesa naj bi bila zagotavljanje delovnih mest.
»Več kot očitno je, da Slovenija potrebuje nova delovna mesta, s tem bo pobranih več davkov, večja potrošnja, … Sklenil se bo krog.«

Ali boste v vaši družbi več zaposlovali in manj najemali agencijske delavce, če bo več fleksibilnosti?
»Smo odgovoren delodajalec, skrbimo za naše zaposlene. Z agencijskimi delavci le upravljamo z viški v proizvodnji. Proizvodnja je ciklična in ne verjamem, da bo v letu 2013 bolje, kot je bilo lani. Seveda pa vidim luč na koncu tunela, naša proizvodnja se bo sčasoma zagotovo povečala. Takrat bomo potrebovali nove sodelavce. Lahko najamemo delavce, ob sprejemu fleksibilnejše zakonodaje pa bi jih rajši zaposlili. Razlog je preprost: učimo jih in so zato bolj učinkoviti. In če že vlagamo v njih, jih ne želimo izpustiti. Zato je odgovor na vaše vprašanje preprosto da.«

Večkrat slišimo, da je slovenski delavec preveč stroškovno obremenjen. Se strinjate?
»V soboto dopoldne na tržnici ne boste izbrali najcenejše solate, ampak tisto, ki je tudi lepa, dobra, kvalitetna. Seveda gre za nekoliko poenostavljeno primerjavo, vsekakor nočem mešati ljudi in solate, vendar gre za podoben princip. Ob upoštevanju zgolj stroškov delavca bi morali iz Evrope, ne le Slovenije ali Romunije, ki je precej cenejša. Niti Kitajska ni več aktualna, proizvajali bi v Vietnamu ali Afriki. Ne gremo, ker smo pozorni tudi na druge kvalitete, predvsem znanje, ki ga imate Slovenci.«

Gospodarstvo Kranja in Gorenjske je v zadnjih letih močno opešalo.
»Goodyear Dunlop Sava Tires ostaja. Ta tovarna je med vsemi Goodyearovimi družbami v Evropi med petimi najboljšimi po proizvodnji, kvaliteti in učinkovitosti, zato je zelo spoštovana. Zato bomo še investirali, ne pa selili. Kranj ne dela nič narobe, niti Gorenjska. Res so težave v bančnem sistemu, ampak te so po vsem svetu. Zato pa verjamem, da bi morali bolj gledati, kdo bo prišel v Kranj, in ne, kdo odhaja. Ne se pritoževati, privabite družbe z reformami, davčnimi olajšavami in drugimi spodbudami.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 7. julij 2019 / 10:39

Letos se obeta še boljša turistična sezona kot lani

V gorenjskih turističnih krajih so ta čas nastanitvene zmogljivosti večinoma polno zasedene. V primerjavi z lani naj bi se število nočitev v glavni sezoni še nekoliko povečalo.

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Že več kot milijon Toyotinih Priusov

Japonska Toyota je objavila, da je svetovna prodaja modela Prius, prvega bencinsko-električnega hibridnega vozila masovne proizvodnje na svetu, presegla milijon enot. Skupna prodaja ob koncu leto...

Avtomobilizem / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Srečanje lastnikov Renaultov Avantime

Zadnjo majsko soboto se bo v Ljubljani že tretjič zbrala skupina lastnikov avtomobilov Renault Avantime, med katerimi jih bo spet nekaj prišlo iz tujine. Srečanje lastnikov in ljubiteljev tega ek...

Mularija / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Plavalna šola v Čateških Toplicah

V Čatežu mi je bilo najbolj všeč, ko so prišle babice. Kupile so mi sendvič, štručko, vodno pištolo, sok, vodo, kopalke, žogico, sladoled in majici. V Čateških sem se potapljal in spuščal po tobo...

Prosti čas / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Odpiramo zelena vrata

V sodelovanju Turistične zveze Medvode in TV Medvode so posneli prvo izmed štirih turističnih oddaj o občini Medvode z naslovom Odpiramo zelena vrata.

Zanimivosti / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Srečanje starejših v Gorenji vasi

Gorenja vas - Tokratnega srečanja starejših, starih 75 let ali več, se je udeležilo približno 120 upokojencev, kar je največ med vsemi srečanji, ki jih je organiziral Rdeči križ...