"Ura zamujena ne vrne se nobena"

Tako se glasi pregovor, ki kot slaba vest odzvanja za nazaj, ko se v stiski ne ve več, kako naprej. Navidezna »drama« v odnosih med Hrvaško in Slovenijo v zvezi s pristopom Hrvaške k EU sredi leta odmeva. Opozarjam na pojem »pristop«, saj ne gre za združitev. Zagreb je verjel, da bodo Bruselj, Berlin, Rim ali morda Dunaj zlomili Slovenijo, da potrdi pristopno pogodbo v Državnem zboru. Pritiska držav oz. vlad na Slovenijo ni bilo (čeprav v Sloveniji marsikdo ne verjame), institucije EU pa molčijo ali pozivajo obe vladi, da se dogovorita in najdeta rešitev.

Še prejšnji teden so se politični igralci na južni strani vkopavali in proti Ljubljani streljali z »najtežjim političnim strelivom«. Razum sta pred domačo javnostjo ohranila le dva podpredsednika vlade, zunanja ministrica Pusić (HNS) in minister Mimica (SDP). Predsednik vlade Milanović še molči, namestnik Vesne Pusić (ki prihaja iz SDP) in finančni ekspert sta del problema, prvaki strank pa še kar branijo nevzdržno stališče, čeprav ga bodo kmalu na hitro spremenili. Hrvaška javnost je šele te dni prvič slišala, da je terjatev likvidirane LB do domačih podjetij več kot dolga iz neprenesenih vlog. Na HTV sem v živo z bivšo premierko Kosorjevo povedal, da je teh terjatev petkrat več, a ta ni znala ali upala ljudem povedati resnice. Škoda, a zgodilo se bo, kar se mora zgoditi. V Zagrebu se bodo medsebojno obtoževali, kdo je kaj javnosti zamolčal. To k ratifikaciji pristopa ne pomaga, rešiti morajo vprašanje LB. Predsednik Josipović vlado poziva, naj najde rešitev, ta še okleva. Zamujajo tudi pri izpolnitvi prevzetih obveznosti iz poglavij 23, 24 in 8, zlasti v delu o nadomestilih ladjedelnicam. EU jih spodbuja, a jo zamude resno skrbijo.

Zgodba LB je stara in zelo politična. Zagreb, ki je odvzel licenco LB in onemogočil poslovanje, problema ni reševal leta, čeprav je pristopil k Sporazumu o nasledstvu, ki je podlaga za rešitev problema. Poglavje 4 so zaprli šele, ko je vlada RH komisiji z dokumentom potrdila, da je LB del nasledstva. Komisija, članice EU in Zagreb dobro vedo, da bo hrvaška vlada sporna pooblastila bankama, ki tožita NLB, morala umakniti. Za pooblastila vlada nima pravne podlage, saj ni poplačala vlog varčevalcem, kar bi ji (morda) dalo podlago za izterjavo. Rešitve še ne bo tako hitro, kot govorijo, pišejo in poročajo, čeprav je preprosta. Pred leti, že v času Račanove vlade, je v tožbi varčevalcev hrvaško sodišče presodilo, da se zahtevani znesek plača iz premoženja IPK Osijek (Industrijsko Poljoprivredni Kombinat), ki je velik dolžnik LB. Že pravnomočno sodbo je blokiral minister Linić (SDP), današnji minister za finance. Dogovor žal ne bo hiter in ga ne bosta dosegla zunanja ministra, ne eksperta, ampak predsednika vlad in finančna ministra. Erjavec bo zdaj, zdaj izgubil pooblastila. Janša trenutno združuje obe funkciji, morda bo tudi zunanji minister, v Zagrebu pa je Linić bil in ostaja velik problem. V Ljubljani bo morebitni dogovor moral v predhodno obravnavo in potrditev še vsaj na tri odbore – za zunanjo politiko, zadeve EU in finance, preden bi vlada smela sprožiti postopek ratifikacije v Državnem zboru.

Hkrati je dobro vedeti, da je Agrokor, najverjetnejši kupec Mercatorja, pokupil vrsto podjetij dolžnikov LB Zagreb, kar dodatno politizira dogovor. Samo sladkorna tovarna v Osijeku dolguje LB več kot 120 milijonov evrov brez obresti. Nepreneseni dolg LB z obrestmi je precej nižji od zneska iz zadnje sodbe zagrebškega Državljanskega sodišča (na podlagi spornih pooblastil), ki še ni pravnomočna.

Za konec še pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.« Ne velja le za Hrvaško, niti naša vlada ni nedolžna. Guverner Banke Slovenije, ki je poskrbel za izpolnitev pogojev za vstop Slovenije v evrsko območje, je bil za prvo Janševo vlado z opozorili o naraščanju dolga preveč moteč, zato novega mandata ni dobil. Nasledniku Kranjcu se mandat kmalu izteče, a žal odhaja prepozno. Z neodgovorno politiko je bankam dovolil previsoko zadolževanje, zato smo danes tam, kjer smo.

Ko se globoko vkoplješ, si domnevno na varnem. A kaj, ko je treba vedno splezati ven, če želiš živeti prihodnost. Tako je v življenju in v politiki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Linux

Skoraj vsi poznamo operacijski sistem Windows, ki je doživel že ogromno različic, zadnja aktualna pa je Windows Vista.

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Že več kot milijon Toyotinih Priusov

Japonska Toyota je objavila, da je svetovna prodaja modela Prius, prvega bencinsko-električnega hibridnega vozila masovne proizvodnje na svetu, presegla milijon enot. Skupna prodaja ob koncu leto...

Avtomobilizem / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Srečanje lastnikov Renaultov Avantime

Zadnjo majsko soboto se bo v Ljubljani že tretjič zbrala skupina lastnikov avtomobilov Renault Avantime, med katerimi jih bo spet nekaj prišlo iz tujine. Srečanje lastnikov in ljubiteljev tega ek...

Mularija / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Plavalna šola v Čateških Toplicah

V Čatežu mi je bilo najbolj všeč, ko so prišle babice. Kupile so mi sendvič, štručko, vodno pištolo, sok, vodo, kopalke, žogico, sladoled in majici. V Čateških sem se potapljal in spuščal po tobo...

Prosti čas / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Odpiramo zelena vrata

V sodelovanju Turistične zveze Medvode in TV Medvode so posneli prvo izmed štirih turističnih oddaj o občini Medvode z naslovom Odpiramo zelena vrata.

Zanimivosti / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Srečanje starejših v Gorenji vasi

Gorenja vas - Tokratnega srečanja starejših, starih 75 let ali več, se je udeležilo približno 120 upokojencev, kar je največ med vsemi srečanji, ki jih je organiziral Rdeči križ...