Fenomen Petra Kozine

Kaj Slovencem pomeni Peko? Blagovna znamka Peko je, upam, za številne od nas še vedno sinonim za lepo in kakovostno modno obutev, čeprav je tovarna istega imena že dolgo v težavah, ravno zdaj preživlja posebej težke trenutke. Manj pa je med nami takih, ki še vedo, kaj ime Peko pomeni. Koliko mladih še ve, da gre za eno od velikih slovenskih industrijskih zgodb, ime Peko pa je iz začetnic imena in priimka moža, ki je to zgodbo začel in jo poosebljal – Peter Kozina. Lani smo konec poletja dobili knjigo, ki celovito povzema zgodbo tega podjetnega moža in podjetja, ki ga je preživelo in postalo slovenski obutveni velikan. Naslov knjige je nenavadno dolg, saj je v njem citirana cela trditev: »Če se bom odločil graditi, potem bom gradil najmoderneje! « Podnaslov pa natančneje razloži, za kaj gre: »Priložnosti in pasti slovenskega trgovca in podjetnika Petra Kozine (1876–1930), ustanovitelja tovarne čevljev Peko v Tržiču.« Avtorica knjige je mag. Tita Porenta, zgodovinarka in etnologinja, kustodinja Mestnega muzeja Radovljica in predsednica Slovenskega etnološkega društva.

Zgodba te knjige, ki je napisana strokovno, a hkrati zelo berljivo, se osredotoča na življenjsko pot in poslovni vzpon Petra Kozine. Rodil se je v Dolenji vasi pri Ribnici in očitno podedoval ribniške trgovske gene. Svoje talente je izpričal že, ko je bil za vajenca pri trgovcu Bakovniku v Šmartnem pri Litiji. »Bil je prikupljive zunanjosti, razvil se je v spretnega in vljudnega prodajalca, kupčija mu je bila resnično 'položena v zibelko'.« Nadaljeval je pri Antonu Krisperju v Ljubljani (to je tista vogalna trgovska hiša nasproti Magistrata, v kateri je bila dolgo knjigarna DZS, zdaj pa jo je kar naenkrat zasedel DM.) Že pri Krisperju mu je bila dodeljena prodaja čevljev. Te je po poslovnem načinu založništva nabavljal pri malih proizvajalcih na podeželju in se tako povezal tudi s tržiško okolico. In tu se je naposled usidral in odločil zgraditi tovarno. »Bistvo Kozinovega poslovnega načrta je bilo povzdigniti hišno industrijo na Gorenjskem in pritegniti delavce iz mračnih delavnic ter jim ponuditi delo z urejenim delavnikom in socialno varnostjo v svetlih higienskih prostorih tovarne za boljši zaslužek in jih seznanit z moderno tehniko strojne izdelave čevljev.« Njegova poslovna »filozofija« bi lahko navdihovala tudi današnji (proti) tajkunski čas: »Trgovec, ki dela za sebe, dela tudi za narod, in tisti, ki dela za narod, dela obenem za sebe.«