Na citre igra tudi jazz

Damjana Praprotnik iz Dvorij pri Cerkljah je po znanje igranja citer, ki jo navdušujejo že od malih nog, odšla v tujino, saj pri nas študij citer še vedno ni na voljo.

Štiriindvajsetletno Damjano Praprotnik, ki je med ljubitelji citer že znano ime, glasba spremlja od malih nog, saj je v njenem sorodstvu petje in igranje nekaj vsakdanjega.

»Vsak človek ima posluh, potem je le od njega in seveda od družbe odvisno, kako ta posluh in talent razvije. Sama sem citre prvič v živo videla in slišala v prvem razredu osnovne šole in takoj sem želela igrati na ta inštrument, a se takrat imela še prekratke prste. Šele po nekajletnem čakanju sta me starša le vpisala na učne ure citer. Takrat sem dobila tudi svoje citre, ki pa so bile majhne, šolske, saj so bili za večje, kakršne imam sedaj, moji prsti še vedno prekratki,« se svojih glasbenih začetkov danes spominja Damjana Praprotnik, ki jo pri tem predvsem v alpskih deželah razširjenem ljudskem strunskem glasbilu iz družine brenkal najbolj navdušuje njihova polnost zvoka. »Citre se ločijo in odlikujejo predvsem po barvi zvoka ter glasnosti – volumnu. Vsak proizvajalec izdeluje inštrument malo drugače, z različno obliko pa se potem razlikujejo po glasnosti; barva zvoka pa je seveda stvar okusa vsakega posameznika. Všeč mi je, da na citre hkrati igraš melodijo, tudi večglasno, spremljavo in bas. Vse skupaj pričara poseben zvok, ki ga drugi inštrumenti nimajo.«

Ker je s svojim priljubljenim instrumentom želela povezati tudi študij, se je odpravila v Celovec, na Koroški deželni konzervatorij, kjer študira inštrumentalno pedagogiko in umetniško smer diplomskega študija – citre. »Študij citer v Sloveniji še vedno ni na voljo, zato sem se odločala med različnimi kraji v tujini, ter se na koncu odločila za najbližji Celovec. V letošnjem letu zaključujem študij inštrumentalne pedagogike in prvi del diplomskega študija. Sem se pa začela učiti tudi igranja opreklja, kjer pa sem še na začetni stopnji,« pravi mlada glasbenica, ki v citrah vidi veliko več možnosti igranja kot večina poslušalcev glasbe. »Najhitreje jih vsi povežemo z narodnozabavno glasbo, saj smo jih tako najbolj navajeni. Se pa še vedno razvijajo, predvsem v različne glasbene stile. Veliko literature je denimo za staro glasbo, prirejeno po lutnji, v zadnjem času nastajajo vedno nove skladbe v moderni tonski obliki, tudi v smeri jazza. Pomembno je, da se citram da priložnost predstaviti se tudi v drugačnih glasbenih stilih. Sama za zdaj nimam najljubše zvrsti, tako da je v mojem repertoarju vsakega po malo,« pravi Damjana, ki veliko nastopa na študijskih koncertih in gostovanjih po Avstriji, ki jih prirejajo z njenim razredom. Veliko nastopov ima tudi v domači okolici, saj jo radi vabijo na različne prireditve, odprtja, tudi poroke ... igra pa še v drugih zasedbah, s katerimi nastopa tudi po Italiji in Nemčiji.

Za svoje znanje, ki je plod trdega dela, saj citre vadi v povprečju po tri ure na dan, je prejela že več priznanj – tudi srebrnega na tekmovanju v kategoriji solo citre v Sloveniji. V zadnjem času je sodelovala z dvema odličnima zboroma ter s solistom, s katerim so predstavljali slovensko pesem v britanskem Walesu, ponosna pa je tudi na ansambel, ki ga vodi pri Otroški folklorni skupini Domžale.

Z glasbo so povezani tudi njeni načrti in želje. »Ker je moje ukvarjanje z glasbo vedno bolj intenzivno, je moja želja biti na odru in igrati tudi bolj resno glasbo. Prirejati koncerte in na njih sodelovati kot solistka, kot del skupine, pa seveda kasneje koncertirati tudi s svojimi učenci,« nam je še zaupala.