Zaradi stiske tudi že izselitev

Socialne stiske se odražajo tudi v domovih za starejše občane. V kranjskogorskem Viharniku imajo več kratkotrajnih bivanj, v domovih v Kranju, Preddvoru in Naklem je manj pritiskov na sprejeme v dom.

Kranj - Ljudje so se še pred nekaj leti hitreje odločali za bivanje v domovih za starejše občane, danes pa je zaradi upadanja kupne moči ravno obratno, ljudje so začeli zapuščati domove, čeprav potrebujejo zahtevno nego. Na problem je že večkrat opozoril Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. V nekaj domovih smo vprašali, kako izrazit je ta problem pri njih. Direktorica Doma starejših občanov Preddvor Andreja Valant je povedala: »V naših enotah Naklo in Preddvor se pojavlja vse več primerov, za katere smo prisiljeni izstavljati opomine zaradi neplačila obveznosti plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov. Zaradi nezmožnosti plačevanja se je v zadnjega pol leta en stanovalec izselil. Še najmanj težav z namestitvijo je v naše triin večposteljne sobe, v katerih je sicer cena oskrbe zaradi slabšega bivalnega standarda nižja za deset odstotkov, nega in oskrba pa se v teh sobah prav tako izvaja na visokem nivoju.« Tudi pritiskov po sprejemih v dom je manj, je še dejala Valantova: »Za dom se odloči dejansko tisti starostnik, ki ga v to sili njegovo zdravstveno stanje in potreba po zahtevni zdravstveni negi in oskrbi in čedalje več je takih starostnikov, ZZZS pa nam bo prispevke s prvim marcem znižalo za dodatne tri odstotke. Sprašujem se, kdo jo bo pri tem »odnesel« najslabše. Moje mnenje je, da so to naši starejši ljudje, ki jim v njihovi starosti in bolezni ne bomo zmogli zagotoviti primerne pomoči in oskrbe.«

V kranjskem domu upokojencev za zdaj odpovedi bivanja nimajo, je sporočila direktorica Zvonka Hočevar, ki pa stanje vidi nekoliko drugače: »Kažejo se problemi pri prihodih v dom, ko bodoči uporabniki do zadnjega odklanjajo prihod, če nimajo dovolj sredstev in bi morali doplačevati svojci. Tistemu, ki nima ne denarja, ne premoženja, ne svojcev, ki bi bili sposobni plačevati, doplačuje občina stalnega bivališča. Če nekdo nima denarja za plačilo oskrbe, ima pa hišo, mu bo občina doplačevala, vendar se bo vknjižila na njegovo hišo in se v primeru smrti prijavila k dedovanju v višini, kot mu je doplačevala dom. Tako da v dom še vedno lahko pride vsak, vedno se najde plačnik. Zato ni problem plačil, problem je, ker se ob tem zastavlja premoženje, ki ga svojci ne želijo izgubiti. To je še vedno slovenska miselnost, da sem zgradil hišo zase in za svoje otroke, država pa mi je dolžna plačevati. Ne vprašamo pa se, kdo plačuje državi.«

V Domu Viharnik v Kranjski Gori se soočajo z večjim številom kratkotrajnih bivanj stanovalcev. »To pomeni, da stanovalci, ko se jim stanje izboljša, na primer po operaciji, odidejo v domačo oskrbo. Svojci direktno ne navajajo finančne stiske, vendar lahko predvidevamo, da je tudi to lahko vzrok. Zaradi povečane brezposelnosti imajo mnoge družine nezaposlene družinske člane, le-ti pa po svojih močeh poskrbijo za svoje ostarele svojce,« pa je povedala direktorica Varja Podlipnik in dodala, da z neplačniki nimajo večjih težav: »V večini primerov družinski člani složno združijo svoja finančna sredstva in poravnajo stroške oskrbe za svojca.«