Kadija toži, kadija sodi

George B. Shaw je srečal kolega, razvpitega po zanič pisanju, ki mu je potožil: »Ravno končal sem novo delo, pa je moj triletni sin vrgel edini izvod v ogenj ...!« Shaw je občudujoče zamrmral: »Neverjeten fant! Samo tri leta, pa že vse razume!«

Ste vedeli, da je »protikorupcijska komisija« potem(!), ko je izdala najbolj sporno mnenje o predsedniku vlade, naknadno na svoji spletni strani na vrat na nos brisala in spreminjala zakon, po katerem deluje – in to prav v členu, ki je bil temelj za sporno poročilo? Ker je imela napačno besedilo zakona. V osrednjih medijih o tej parodiji pravne države, ki meji na ponarejanje dokumentov, zagotovo pa priča vsaj o brezmejni šlampariji institucije, katere odločitve naj bi imele veliko moralno težo, niste mogli prebrati ničesar. Najbrž, da ne bi kdo še kakšne njene pisarije vrgel v ogenj …

Ustava daje vsakomur pravico do korektnega postopka, do sodnega varstva in polno pravico do zagovora. Slovenija pa ima institucijo, ki ni neposredno voljena od ljudi, ampak postavljena z neko politično večino (tranzicijske levice), a kar dokončno razglaša, kdo naj bi bil skorumpiran. Ob tem si pa dovoli tudi to, da nekaj razglasi, preden je osebi, na katero se nanaša, poročilo komisije sploh vročeno. Kadija toži, kadija sodi …! Balkan srednjega veka. Edino pravno pravilno ravnanje Janeza Janše je odločitev, da gre na sodišče, in naj se v sodnem postopku izkaže, kaj je res in kaj ne.

Prav neverjetno je, kako osrednji mediji zamolčijo vsako dobro novico, kadar je na oblasti SDS. Celo mnogi direktorji gospodarskih družb, s katerimi sem govoril, sploh niso vedeli, kako so, potem ko je koalicija pod vodstvom SDS v parlamentu izglasovala nekatere ključne gospodarske zakone, ustavno sodišče pa o njih prepovedalo referendume, začele prvič po 2008 izrazito rasti(!!) bonitetne ocene za Slovenijo. A očitno je tranzicijska levica ocenila, da je v njenem boju za oblast za vsako ceno bistveno preprečiti, da bi se izkazala gospodarska uspešnost koalicije pod vodstvom SDS. In pri tem je potegnila iz rokava vse adute, z Gregorjem Virantom vred. Šele Virantovo početje je namreč povzročilo, da je vse skupaj preraslo v politično krizo in bonitetne ocene za Slovenijo so znova zgrmele navzdol. Zaradi njegovega rušenja koalicije so postale gospodarske posledice za Slovenijo izjemno hude. Virant se je s tem izkazal za najbolj škodljivega politika za Slovenijo. Minister Šušteršič (ki je iz Virantove stranke!) je ocenil, da bo lahko zaradi dražjega denarja za gospodarstvo in izgubljenih dodatnih sredstev EU škoda presegla pol milijarde evrov!

Dve leti sem opozarjal, da je zakon (tranzicijske levice), ki ureja delo »protikorupcijske komisije«, zanič, da omogoča zlorabo te institucije in ga bi bilo nujno spremeniti. A žal je za to zmanjkalo časa, ker je vlada dajala prednost oživljanju gospodarskega razvoja. Ki ga sedaj najbrž ne bo imela več priložnosti izpeljati. Kakšen absurd. Večji absurd je samo dejstvo, da so novinarji vsa leta vedeli, da je v Ropovi vladi neki preplačani državni sekretar zaposlenim v državni upravi na plačljivih obveznih predavanjih predaval stvari, ki jih je pokrival službeno (ali je to mafijaštvo, presodite sami). In da je imel kasneje ta isti ogromno za povedati o etiki in morali ter varčevanju, čeprav je hkrati vlekel podporo države in služil, kar je čisto navadna zloraba zakona. Toda novinarji osrednjih medijev o tem niso pisali nič. Uganete, o kom so molčali, in zakaj?