Oboji gredo na proteste

Redno januarsko zasedanje državnega zbora se je začelo z zamenjavo predsednika: namesto Gregorja Viranta ga sedaj vodi najstarejši podpredsednik, Jakob Presečnik (SLS).

To se je zgodilo, potem ko je Državljanska lista, prva od koalicijskih strank, zapustila Janeza Janšo in se preselila v opozicijo. Sledili naj bi ji še SLS in DeSus. V stranki upokojencev pa se je medtem že začel boj za predsedniško mesto. Prvega marca bo namreč kongres stranke, kjer se namerava poleg Karla Erjavca za prvega moža potegovati dosedanji generalni sekretar Ljubo Jasnič. Prejšnji teden je odstopil kot državni sekretar v premierovem kabinetu. To je stranka pričakovala že lansko poletje, ko je šlo za to, katero od dveh funkcij naj Jasnič zapusti: mesto državnega sekretarja ali generalnega sekretarja stranke. Medtem pa so se močno skrhali odnosi med Erjavcem in Jasničem, saj slednji prvaku stranke očita, da je izgubil stik s stranko, da ne plačuje članarine, da se na srečanja lokalnih in pokrajinskih odborov vozi kar z ministrskim avtomobilom in varnostniki. Erjavec vse to zavrača, češ da članarino plačuje, je pa oproščen odvajanja treh odstotkov plače v strankino blagajno, varnostniki pa da ga morajo varovati tudi, kadar gre k mami ali na Jošt.

Dva tedna po poročilu komisije za preprečevanje korupcije se je oglasil Janez Janša, a ne s pojasnilom o izvoru svojih prihodkov, pač pa z jasno napovedjo, da ne bo odstopil, kakor zahtevajo od njega. Pač pa predlaga tistim, ki so po njegovem zakrivili sedanjo politično krizo, naj predlagajo konstruktivno nezaupnico. Rešitev vidi tudi v spremembi volilnega sistema. Zavzema se za dvokrožni večinski volilni sistem, ki bi omogočil stabilne in učinkovite vlade, ki bi jih sestavila zmagovita stranka. Kar zadeva protikorupcijsko komisijo, se bo Janša v zvezi z njenimi ugotovitvami pritožil upravnemu sodišču. V stranki SDS pa se zavzemajo, da bi opravili tudi nadzor premoženja predsednika komisije Gorana Klemenčiča.

Dve vrsti protestov na Kongresnem trgu

Predsedniku vlade Janezu Janši v bran se je postavil Zbor za republiko, ki po vsej državi pripravlja posvete o tem, kdo nam je v resnici ukradel državo. Na Gorenjskem so bili minuli konec tedna. Milan Zver, Andreja Valič Zver, Jože Rant in Bernard Brščič so pred petstoglavo množico v Šenčurju razpravljali o tem, da je s ciljem zrušiti vlado Janeza Janše zoper njega naperjeno tako poročilo protikorupcijske komisije kot tudi protesti, ki se vrstijo v slovenskih mestih. Milan Zver je sedanje poskuse primerjal z Depalo vasjo v devetdesetih letih. Sicer pa zbor za republiko napoveduje javno zborovanje v petek, 8. februarja, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Za isti dan (in celo na istem mestu) je napovedan tudi vseslovenski protivladni protest. Pristaši zbora za republiko bodo protestirali dopoldne, protivladni protestniki popoldne.

Medtem se nadaljujejo poskusi oblikovanja nove koalicije. Pogovore s strankami o tako imenovani projektni vladi, ki bi se osredotočila na pet ključnih nalog, vodi prva dama opozicije Alenka Bratušek. Nekaj težav je z desnosredinskim trojčkom (DL; DeSUS, SLS), ki ne želijo sodelovati v koaliciji, dokler bo v Pozitivni Sloveniji »zamrznjeni« Zoran Janković. Skupni sestanek z vodstvi parlamentarnih strank pa napoveduje tudi predsednik države Borut Pahor, da bi ugotovil, ali obstaja volja za skupno reševanje države iz krize.

Poslanci tudi o referendumu

Poslanci državnega zbora pa zasedajo že od ponedeljka. Obravnavali so zakone o policiji, poročilo odhajajoče varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik (danes bodo glasovali o novi, Vlasti Nussdorfer, ki jo je predlagal predsednik države Borut Pahor, in ki mora dobiti dve tretjini poslanskih glasov), o referendumski zakonodaji. Stranka NSi predlaga ostrejše pogoje za začetek postopka za razpis referenduma: namesto sedanjih 2500 naj bi bilo potrebnih 5000 overjenih podpisov. Ta teden so dvom v zakon o slabi banki izrazili predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Za mnenje o ustreznosti zakonskih okvirov je »trojko« zaprosila vlada in dobila oceno, da dvomijo o učinkovitosti te institucije.

Kmalu na arbitražo v Haag

Zelo napeta pa je bila ta teden razprava o Hrvaški, saj je parlamentarni odbor za zunanjo politiko več ur za zaprtimi vrati razpravljal o pripravah na zagovor Slovenije na arbitraži o meji s Hrvaško. Memorandum z argumenti naše države o meji mora biti do 11. februarja na arbitražnem sodišču v Haagu. Na mizi sta bila dva predloga, poleg predloga projektne skupine ministrstva za notranje zadeve še predlog Zavoda 25. junij. Po slednjem bi morala Slovenija zagovarjati kopensko mejo pri Savudrijskem rtu. Zunanji minister Karl Erjavec se je v sredo zvečer srečal s hrvaško kolegico Vesno Pusić, s katero je bila beseda o še nedorečenih problemih z Ljubljansko banko. Že prihodnji teden naj bi se v Sloveniji srečali oba zunanja ministra in oba strokovnjaka za rešitev tega vprašanja, naš France Arhar in hrvaški Zdravko Rogić.