Zapisano v Kranju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 21. januar 2013 / 06:00

V prenovljenem gradu Khislstein je na ogled prva občasna razstava srednjeveških listin iz Gorenjskega muzeja z naslovom Kranjski mestni svet naznanja.

Z besedami Kranjski mestni svet naznanja … se namreč začenja več kot dvajset srednjeveških listin, ki jih od leta 1954 hranijo v Gorenjskem muzeju. Takrat so jih kot zaključeno zbirko prevzeli od Občinskega ljudskega odbora, kjer so listine hranili od konca druge svetovne vojne. »Gre za zbirko, ki je začela nastajati v začetku 14. stoletja in se je dopolnjevala nekje do sredine 19. stoletja. Listine so bile del kranjskega mestnega arhiva, do danes pa se jih je ohranilo sedeminšestdeset,« je povedala avtorica razstave Marjana Žibert, muzejska svetovalka Gorenjskega muzeja za starejšo zgodovino.

Kranjske srednjeveške listine je Žibertova prvič širši javnosti predstavila že jeseni 2011 na muzejskem večeru ob izidu kataloga na to temo, za tokratno razstavo, ki bo na ogled do junija, pa je izbrala približno tretjino zbirke, v prvi vrsti najstarejših in po vsebini najbolj zanimivih listin. Uvodoma najprej izvemo nekaj podatkov o tem, kaj je listina, kaj lahko obravnava in kako je sestavljena. Po besedah Žibertove se splošni obrazec za pisanje listine več stoletij ni kaj dosti spreminjal.

V prvi sobi si v vitrini najprej ogledamo najstarejšo listino, ki bo 2. februarja, ob svečnici stara točno 704 leta. Napisana je bila leta 1309, »govori« pa o prodaji neke parcele med kamniškimi in kranjskimi meščani. Sledi del razstave, posvečen kranjskima rodbinama Khisl in Egkh. Pravni posli obeh premožnih rodbin so bili zelo pogosti. »Na eni od listin najdemo tudi podpis Janža Khisla, ki je kupil grad, v katerem smo sedaj, ga prezidal, vladar pa mu je dovolil, da se imenuje po njem Khislstein,« razloži Žibertova.

Seveda so zanimive tudi listine, ki se tičejo vseh treh kranjskih cerkva. Tu je listina, s katero je ob koncu 15. stoletja župnik Koloman Kranjčanom podaril iluminirane rokopise, pa listina o gradnji Rožnovenske cerkve, ki so jo v začetku 16. stoletja v času protestantizma zgradili Kranjčani sami. Četrta soba je namenjena vsakdanjemu življenju Kranjčanov, njihovim medsebojnim odnosom, poslom in težavam. Ena izmed vitrin z listinami je posvečena tako imenovanim oltarnim bratovščinam. Srečamo tudi listine z vsebino, ki se nanaša na kranjski savski most, na kranjski špital, mestno kopališče. »Zanimiva je listina o umoru. Kranjski meščani so bili večkrat mediatorji med družinama ubitega in morilca. Listina na razstavi govori o tem, kako je družina umorjenega iz Čadovelj sprejela smrt njihovega sorodnika, ki sta ga umorila dva z Bele,« pojasnjuje sogovornica in predstavi zadnjo sobo, ki ima naslov male dragocenosti. V njej razstavljajo dve listini s podpisoma dveh pomembnih ljudi tedanjega časa, potopisca in diplomata Benedikta Kuripečiča in kanclerja oglejskega patriarha Paola Santonina, ki je ob koncu 15. stoletja potoval po naših krajih. Listini sta med zgodovinarji zelo iskani. Prvi je podpisal listino, kako so kranjski in ljubljanski meščani umestili slovenskega duhovnika v romarski cerkvi v nemškem Aachnu, drugi pa je zapis ob vizitacijah oglejskega škofa v Kranju. Santonino je v Popotnem dnevniku med drugim zapisal tudi, kako lepo mesto je Kranj, kako bogata z opremo in oltarji je cerkev, pa tudi kako živijo ljudije v mestu in okolici.

»Gre za male drobce, s pomočjo katerih lahko spoznavamo širšo zgodovino Kranja. Ko preberemo vsako listino posebej, se nam odpirajo različni vsebinski sklopi, kot sem jih opredelila tudi na razstavi,« dodaja Žibertova. Listine so stare tudi po več kot 700 let in so vsekakor pomemben dokument. Pripovedujejo nam zgodbo manjšega mesta, hkrati pa tudi odstirajo pogled na družbo in čas, ki ga ni več.

Razstava je obogatena s predmeti, ki so posredno povezani s temami, ki jih listine obravnavajo, od starih kovancev, svetinjic in opreme iz cerkva do arheoloških predmetov in celo pištole na smodnik. Listine so bile leta 2008 v okviru evropskega projekta presnete in so dostopne na spletni strani monasterium.net, kjer so predstavljene tudi listine drugih evropskih arhivov in muzejev. Gorenjski muzej je z listinami edini slovenski muzej na tem portalu.