Krški oziroma celovški škof Alois Schwarz

Škof, ki je Slovence prosil odpuščanja

Krški oziroma celovški škof Alois Schwarz se je zapisal v zgodovino, ko je 15. aprila lani pri maši v celovški stolnici prosil koroške Slovence za odpuščanje zaradi vedenja Cerkve po njihovi vrnitvi iz pregnanstva po drugi svetovni vojni.

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta škofu Schwarzu zaradi tega dejanja in splošne naklonjenosti Slovencem konec novembra lani podelila Einspielerjevo nagrado. Prejemniki nagrade so zaslužni posamezniki iz nemško govorečega naroda s pozitivnim stališčem do Slovencev. Nagrada se imenuje po duhovniku, politiku in publicistu Andreju Einspielerju (1813–1888), ki je bil poslanec v koroškem deželnem zboru, velik borec za enakopravnost slovenščine in soustanovitelj Mohorjeve družbe. »Nagrada je dokaz, da sem ravnal prav in da so Slovenci moje iskreno opravičilo sprejeli,« je povedal škof Alois Schwarz po prejemu nagrade.

Škof Alois Schwarz, ki je bil rojen v Nižji Avstriji in je bil junija lani star 60 let, je prevzel vodenje krške oziroma celovške škofije (do 18. stoletja je bil sedež škofije na Krki/Gurk, nato pa je bil prenesen v Celovec, vendar se je staro ime škofije obdržalo – op. p.) leta 2001. Dotedanji dunajski pomožni škof je prinesel v koroško katoliško Cerkev svežino in stvarnejši pogled na koroško stvarnost. Tudi glede Slovencev in slovenskega bogoslužja, ki mora po njegovem prepričanju izražati sožitje med obema narodoma v deželi in prispevati k ohranitvi slovenskega jezika tako v Cerkvi kot v javnosti. Zaradi tega je bil v prvih letih škofovske službe na Koroškem deležen številnih kritik in napadov, tudi od pokojnega deželnega glavarja Jörga Haiderja. V koroško zgodovino pa se je še posebej zapisal 15. aprila lani ob spominu na 70. obletnico izgona skoraj 1000 koroških Slovencev v nemška koncentracijska taborišča. Del žalostnega spominjanja je bila tudi maša v celovški stolnici, na kateri je škof v pridigi priznal napake koroške cerkve v odnosu do koroških Slovencev in jih prosil za odpuščanje zaradi krivičnega, celo sovražnega odnosa katoliške Cerkve do njih po vrnitvi iz pregnanstva. S tem je posredno priporočil koroški deželni in lokalni politiki, naj prizna svojo brezbrižnost in brezsrčnost do svojih slovensko govorečih sosedov.

»To sem storil iskreno. Teh besed ni bilo v rokopisu pridige. Veliko sem prebiral osebna življenjska pričevanja izseljencev. In to ne samo enkrat, ampak večkrat, da bi lahko lažje dojel vmesne tone teh pričevanj. Vse to me je osebno zelo prizadelo, kajti več kot jasno se je pokazalo, da so ti ljudje od danes do jutri morali zapustiti dom samo zato, ker so govorili drug jezik. Tu je deloval za človeka uničevalen režim, ki je preganjal ljudi samo zaradi jezika in kulture, kot je preganjal ljudi zaradi religije in podobno. Ljudje, ki so to pretrpeli kot otroci, danes še živijo med nami, tudi v stolnici, v klopeh in ob oltarju. Ob branju pričevanj mi je najbolj ostal v spominu stavek neke matere iz Roža, ki je po vsem, kar je pretrpela, najprej dejala: Bog jim odpusti. Začel sem razmišljati, kako na simbolni ravni popraviti krivico, ki so jo mnogi občutili zaradi takratnega ravnanja Cerkve. Slovenski duhovniki so mi že večkrat rekli, da bi bilo treba glede tega izreči kakšno besedo sprave. Ob spominu na izgnanstvo mu je postalo jasno: zdaj je čas za besedo in dejanje sprave,« je opisal razloge za svojo sočutno pridigo. »Cerkev ima dolžnost, da se zavzema za to, da se slovenščina ohrani kot materinščina in ne le kot priučen jezik. Skrbi me nazadovanje uporabe slovenščine v javnosti. S tem se veča nevarnost, da bosta iz naših krajev izginila kultura in jezik, ki sta del avstrijske in koroške zgodovine in kulture,« je še povedal škof.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / nedelja, 12. september 2010 / 07:00

Vodka za pogum

"We are now in "vukojebina" in Uman," sem v SMS sporočilu napisal našemu prijatelju Michaelu, ki je za nas urejal stanovanje v Kijevu.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 12. september 2013 / 16:06

“Sem pa tja kdo pokliče in reče, da bi prodal ledvico”

Z Evropskim dnevom darovanja, oktobra bo že šesti, se želi povečati zaupanje ljudi v zdravljenje s presaditvijo organov in tkiv in v sistem, v katerem delujemo v Sloveniji. “Hkrati želimo izobraževati...

Kultura / četrtek, 12. september 2013 / 16:04

O sebi, nas, svetu …

Pesniški prvenec Andreja Kokota z naslovom Misli o »O« je zbirka njegovih razmišljanj o sebi samem in družbi ter svetu, ki ga obkroža in v katerem živimo.

Škofja Loka / četrtek, 12. september 2013 / 16:02

Občina naj jih ovadi

Na seji občinskega sveta Škofja Loka niso mogli mimo še enega razpisa za izvajalca del na trasi Poljanske obvoznice: občina naj ostreje ukrepa proti pritožnikom.

Radovljica / četrtek, 12. september 2013 / 12:51

Pogodba za prizidek k vrtcu

Radovljiški župan Ciril Globočnik je v ponedeljek podpisal nekaj več kot dva milijona evrov vredno pogodbo za leški vrtec, malčki bodo v nove prostore odšli prihodnjo jesen.

Gospodarstvo / četrtek, 12. september 2013 / 12:45

Državno tekmovanje oračev

Na KŽK-jevih njivah v Lahovčah bo v petek in soboto letošnje državno tekmovanje oračev. Posebej se bodo v oranju pomerili dijaki srednjih biotehniških šol. Gorenjsko bo na obeh tekmovanjih skupno zast...