Krški oziroma celovški škof Alois Schwarz

Škof, ki je Slovence prosil odpuščanja

Krški oziroma celovški škof Alois Schwarz se je zapisal v zgodovino, ko je 15. aprila lani pri maši v celovški stolnici prosil koroške Slovence za odpuščanje zaradi vedenja Cerkve po njihovi vrnitvi iz pregnanstva po drugi svetovni vojni.

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta škofu Schwarzu zaradi tega dejanja in splošne naklonjenosti Slovencem konec novembra lani podelila Einspielerjevo nagrado. Prejemniki nagrade so zaslužni posamezniki iz nemško govorečega naroda s pozitivnim stališčem do Slovencev. Nagrada se imenuje po duhovniku, politiku in publicistu Andreju Einspielerju (1813–1888), ki je bil poslanec v koroškem deželnem zboru, velik borec za enakopravnost slovenščine in soustanovitelj Mohorjeve družbe. »Nagrada je dokaz, da sem ravnal prav in da so Slovenci moje iskreno opravičilo sprejeli,« je povedal škof Alois Schwarz po prejemu nagrade.

Škof Alois Schwarz, ki je bil rojen v Nižji Avstriji in je bil junija lani star 60 let, je prevzel vodenje krške oziroma celovške škofije (do 18. stoletja je bil sedež škofije na Krki/Gurk, nato pa je bil prenesen v Celovec, vendar se je staro ime škofije obdržalo – op. p.) leta 2001. Dotedanji dunajski pomožni škof je prinesel v koroško katoliško Cerkev svežino in stvarnejši pogled na koroško stvarnost. Tudi glede Slovencev in slovenskega bogoslužja, ki mora po njegovem prepričanju izražati sožitje med obema narodoma v deželi in prispevati k ohranitvi slovenskega jezika tako v Cerkvi kot v javnosti. Zaradi tega je bil v prvih letih škofovske službe na Koroškem deležen številnih kritik in napadov, tudi od pokojnega deželnega glavarja Jörga Haiderja. V koroško zgodovino pa se je še posebej zapisal 15. aprila lani ob spominu na 70. obletnico izgona skoraj 1000 koroških Slovencev v nemška koncentracijska taborišča. Del žalostnega spominjanja je bila tudi maša v celovški stolnici, na kateri je škof v pridigi priznal napake koroške cerkve v odnosu do koroških Slovencev in jih prosil za odpuščanje zaradi krivičnega, celo sovražnega odnosa katoliške Cerkve do njih po vrnitvi iz pregnanstva. S tem je posredno priporočil koroški deželni in lokalni politiki, naj prizna svojo brezbrižnost in brezsrčnost do svojih slovensko govorečih sosedov.

»To sem storil iskreno. Teh besed ni bilo v rokopisu pridige. Veliko sem prebiral osebna življenjska pričevanja izseljencev. In to ne samo enkrat, ampak večkrat, da bi lahko lažje dojel vmesne tone teh pričevanj. Vse to me je osebno zelo prizadelo, kajti več kot jasno se je pokazalo, da so ti ljudje od danes do jutri morali zapustiti dom samo zato, ker so govorili drug jezik. Tu je deloval za človeka uničevalen režim, ki je preganjal ljudi samo zaradi jezika in kulture, kot je preganjal ljudi zaradi religije in podobno. Ljudje, ki so to pretrpeli kot otroci, danes še živijo med nami, tudi v stolnici, v klopeh in ob oltarju. Ob branju pričevanj mi je najbolj ostal v spominu stavek neke matere iz Roža, ki je po vsem, kar je pretrpela, najprej dejala: Bog jim odpusti. Začel sem razmišljati, kako na simbolni ravni popraviti krivico, ki so jo mnogi občutili zaradi takratnega ravnanja Cerkve. Slovenski duhovniki so mi že večkrat rekli, da bi bilo treba glede tega izreči kakšno besedo sprave. Ob spominu na izgnanstvo mu je postalo jasno: zdaj je čas za besedo in dejanje sprave,« je opisal razloge za svojo sočutno pridigo. »Cerkev ima dolžnost, da se zavzema za to, da se slovenščina ohrani kot materinščina in ne le kot priučen jezik. Skrbi me nazadovanje uporabe slovenščine v javnosti. S tem se veča nevarnost, da bosta iz naših krajev izginila kultura in jezik, ki sta del avstrijske in koroške zgodovine in kulture,« je še povedal škof.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 11. julij 2023 / 22:54

Od klasike k filmu Erotikon

V drugem delu 28. Festivala Bled se v prihodnjih dneh obeta še sedem raznolikih koncertnih večerov.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Slovenija žaluje za žrtvami reke Save

Za torek je država razglasila dan žalovanja za žrtve nesreče, ki so izgubile življenja pri spustu po Savi na območju hidroelektrarne Blanca.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Sedmica: Penko in njegov pipec

»Ko sem prišel iz poslovne stavbe SCT, sta name brez opozorila skočila dva policista posebne enote, mi zvila roke na hrbet in mi nataknila samozatezne lisice, tretji policist pa mi je bral pravic...

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Kultura košnje

Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno...

Prosti čas / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Vsi le ne gredo na dopust

Vrsto let velja, da gredo na največjih televizijah ustvarjalci na dopust in živijo le od ponovitev domačih in tujih oddaj, nadaljevank, nanizank ali filmov.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Iconotheca Valvasoriana

Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV), ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh č...