Če vadite pravilno, lahko vadite tudi v snegu.

Maksimalni srčni utrip

Prejšnji torek smo končali pri izrazu "maksimalni srčni utrip". Bere se, kot bi bil to strop, do koder seže bitje vašega srca. Ne ustrašite se in nikar ne pomislite, da po maksimalnem srčnem utripu le-tega ni več. Hočem reči, da to ne pomeni, da ga ne smete celo preseči, tako kot na primer limita na banki.

Povedali smo že, da so merilci utripa srca danes že skoraj nujen pripomoček vsakega športnega rekreativca. Zdaj sledi razlaga na preprosto vprašanje: Zakaj imeti pulzmeter oziroma merilec srčnega utripa. Hočete biti samo »fit« in biti polni energije, hočete z vadbo le shujšati ali imeti še naprej zdravo srce, mogoče hočete postati vrhunski športnik ali rekreativec? Če ste prikimali, potem ga rabite. Merilci nam kažejo utrip srca, vendar moramo te merilce znati tudi brati in uporabljati. Nič težkega ni, zato se ne ustrašite, tudi če ne obvladate računalništva.

Torej rabimo vedeti, kakšen je naš maksimalni srčni utrip. Iz tega podatka potem lahko gradimo našo telesno pripravljenost naprej. To lahko izračunamo sami, vendar ta podatek ne bo čisto točen. Seveda pa tak izračun zadostuje tistim, ki želijo biti le fit, obdržati zdravo srce ali le izgubiti odvečne kilograme. Vsem tistim, ki pa bi kdaj pa kdaj radi pripeli številko na majico in se pomerili z enako mislečimi, pa svetujem, da poiščejo zdravniško pomoč oz. da vam maksimalni srčni utrip izmerijo strokovno usposobljeni zdravniki. O obremenitvenem testu smo v tej rubriki pisali že lansko leto. Gre za test, ki traja slabo uro in je namenjen, da zdravnik ugotovi vaše fizične sposobnosti. Zelo priporočam ta test, ni boleč, ni drag in je vsakomur dostopen. Na podlagi podatkov, ki jih poda zdravnik, ter njegovih nasvetov boste izvedeli o sebi marsikaj, česar niste vedeli. Kar pa je najpomembnejše, je to, da boste izvedeli, kako vam utripa srce in kako je vaš organizem pripravljen za šport oz. rekreacijo. Maksimalni srčni utrip (MSU) pa lahko izračunate tudi sami. Obstaja sicer več formul, vendar na koncu dajo vse dokaj podobne rezultate. Osnovna je tista, da od 220 udarcev na minuto odštejete svoja leta in dobite svoj MSU oz. maksimalni srčni utrip. Torej, če ste stari 50 let, je vaš MSU 170 udarcev na minuto. Bolj točna formula je na primer: 214 – (0,8 x starost) za moške in 209 – (0.7 x starost) za ženske. Torej, za 30-letnega moškega je maksimalni srčni utrip 190. In zakaj je MSU pomemben? Merilci, ure oz. pulzmetri vam kažejo trenutni srčni utrip ali pa vam kažejo odstotke od vašega maksimalnega srčnega utripa, ki ga seveda prej vnesete v napravo, uro, merilec ali kakorkoli že rečemo tem pulzmetrom. Če hočete samo shujšati, potem lahko takoj, ko vnesete ta podatek o MSU, nanj pozabite. Ne zato, ker ni več pomemben, temveč zato, ker vam ga za hujšanje ne bo treba dosegati. Če torej želimo izgubiti telesno težo, nima smisla, da se ženemo z vadbo pri 80- do 100-odstotni intenzivnosti, saj pri teh naporih oz. intenzivnosti telo za energijo ne uporablja veliko maščob. Torej, če hočete shujšati, vadite pri 60- do 70-odstotni intenzivnosti. Ne pozabimo, da morajo tudi vrhunski športniki dober del svojega treninga opraviti v tem območju intenzivnosti, ponavadi takrat, ko začnejo z izgradnjo bazične pripravljenosti. Torej, če je vaš izračunani maksimalni pulz 170, zadostuje, da vaše srce med vadbo udarja med 110 in 130 na minuto. To seveda berete z ekrančka na uri in velja za tiste, ki z vadbo hočejo ali shujšati ali pa le zdravo živeti.

Kaj pa tisti, ki so že »suhi«, vitki in »fit« in hočejo napredovati oz. izboljšati trening ali vadbo? Taki uporabljajo svoj MSU za načrtovano vadbo, katere načrt mora narediti strokovnjak. Kajti le strokovnjak na tem področju ve, kako morate trenirati, da bi dosegli napredek oz. želeni rezultat. To so trenerji, športni trenerji ali danes bolj imenitno imenovani tudi kot osebni trenerji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

V petnajstih letih smo se postarali za štiri leta in pol

Letos je minilo petnajst let od slovenske osamosvojitve. Kaj se je spremenilo v tem času? Nam gre zdaj bolje ali slabše? Moramo za kilogram kruha, sladkorja in krompirja delati še celo dlje kot v letu...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Menija ne bodo več spreminjali

»Treningi, kot je bil današnji, so koristni, saj prispevajo k večji uigranosti ekipe. Ko kuhamo za večje število gostov, se ponavadi pokažejo še zadnje pomanjkljivosti, zaradi katerih bi na tekmo...

Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

V vsaki situaciji nekaj humorja

Tomaž Čop je pred osemnajstimi leti zaplul v radijske valove, ves ta čas pa je povezan s humorjem in oddajami, ki zabavajo poslušalce.

Kranj / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Znamenitih majolik bo odslej manj

Po 153 letih so kamniške majolike - enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izdelovati.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Cvetoči vrt, Monetov atelje

"Razen slikanja in vrtnarjenja nisem dober v ničemer," je nekoč rekel sloviti impresionistični slikar Claude Monet. Na podeželskem posestvu v vasi Giverny, kjer je ustvaril čudovit vrt, ki je postal n...