Center na Pristavi naj ostane

V Domu Vincenca Drakslerja na Pristavi deluje reintegracijski center za ozdravljene odvisnike, kar je bil tudi pogoj dobrotnika Vincenca Drakslerja, ko se je odločal za donacijo v dom in program. Očitno pa se načrti kranjske občine in Vincenca Drakslerja razhajajo.

Pristava pri Tržiču - Reintegracijski center (RC) v Domu Vincenca Drakslerja je v dveh letih in pol dobro zaživel, ko je njegov obstoj vsaj na tej lokaciji že pod vprašajem. Mestna občina (MO) Kranj naj bi pristopila k razvoju novih socialnih programov Fundacije Vincenca Drakslerja, kamor sodi tudi nov medgeneracijski center v Kranju v prostorih nekdanje gostilne Blažun. Zanj naj bi Vincenc Draksler, Kranjčan, ki živi v Švici, zagotovil pol milijona švicarskih frankov pod pogojem, da enak znesek prispeva tudi občina. Dejavnost RC v Domu na Pristavi v takšni obliki, kot je sedaj, pa je tako kar naenkrat postala »breme«, ki bi jo bilo treba preseliti v medgeneracijski center, ki ga še ni. Župan MO Kranj Mohor Bogataj je zatrdil, da bi do selitve RC prišlo samo v primeru, če bi dom na Pristavi prodali, in dodal, da je tudi Drak­sler razmišljal o tem, da bi bili na Pristavi primernejši dejavnosti dom za upokojence in vrtec. Draksler je v petek, ko smo ga poklicali v Švico, potrdil, da bi bil dom za upokojence v delu poslopja, ki je prazen, dobra rešitev, vendar ne na račun selitve reintegracijskega centra. »Mladi in starejši bi sobivali. Ozdravljeni odvisniki bi bili v pomoč pri strežbi, v kuhinji, na vrtu ..., s tem bi se počutili koristne,« je dejal Drak­sler in zatrdil, da o prodaji Pristave ne razmišlja.

Pri MO Kranj so po več letih začeli premlevati o tem, da vlagajo proračunska sredstva v drugo občino, Pristava je namreč v občini Tržič, in to za potrebe, ki so v veliki meri izražene v Kranju, kot se je izrazil župan Mohor Bogataj. »Tudi zato je kasneje prišlo do dogovora, da se v Kranju zgradi medgeneracijski center in da bo gospod Draksler prispeval sredstva za ta center v enaki višini kot MO Kranj, na Pristavi pa naj bi se razvile delavnice socialnega podjetja, v katerega bodo vključene osebe iz reintegracijskega centra. V medgeneracijski center pa bodo vključeni mladi iz reintegracijskega centra v povezavi z dnevnim varstvom starejših,« je pojasnil župan. Odgovori postajajo vse bolj zapleteni, Vincenc Draksler pa dopušča še nekaj časa, da se zadeve uredijo, sicer bo razmislil tudi o smislu donacije v medgeneracijski center. »Ogledal sem si prostore nekdanje Blažunove gostilne, ki je za vsebino, kot jo predvidevajo na občini, premajhna, neustrezna.« Poleg tega nekdanja gostilna stoji sredi predvidene trase za novo cestno povezavo soseske Planina z mestnim središčem, ki je že opredeljena v občinskih prostorskih aktih. Naložba torej, ki jo bodo čez nekaj let porušili? Če z občino ne bo našel skupnega jezika, bo Draksler, kot je še dejal, denar preusmeril v druge mednarodne dobrodelne fundacije, kot so zdravniki brez meja …

Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja na Pristavi deluje v okviru Centra za socialno delo Kranj in ponuja nastanitev bivšim uživalcem drog in alkohola, ki abstinirajo in potrebujejo pomoč pri vključevanju nazaj v družbo. V okolju postaja center vse bolj prepoznaven. »Lani smo imeli 73 različnih uporabnikov, od tega je bilo šestnajst nastanitev, ostalo pa so bili njihovi svojci in ljudje, ki ne potrebujejo namestitve, potrebujejo pa pomoč pri vztrajanju v abstinenci. Lani je bilo vključenih 48 Gorenjcev in 25 oseb iz drugih krajev po Sloveniji,« je povedala Melita Žontar, strokovna vodja programa RC. Program sofinancirajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (za tri zaposlene), Fundacija Vincenca Drakslerja in občine Kranj, Tržič, Jesenice, Kranjska Gora, Šenčur, Jezersko, Bled, Naklo in Preddvor v različnih deležih. Lani sta jim občini Kranj in Tržič omogočili zaposlitev preko javnih del, vsaka po enega javnega delavca. »Dokler ne bomo imeli črno na belem, da se program seli na drugo lokacijo oziroma da Fundacija Vincenca Drakslerja odpoveduje najemno pogodbo, toliko časa bomo program izvajali, kot smo ga prijavili na ministrstvo in drugim financerjem. S tako ekipo, kot jo imamo sedaj, pa res lahko kvalitetno delamo in pokrijemo potrebe uporabnikov,« je še dejala Žontarjeva. Na leto za RC plačujejo 4080 evrov neprofitne najemnine, Fundacija Vincenca Drakslerja je na primer lani sofinancirala program RC v višini 10.500 evrov.