Oživljajo spomin na Mihajla Pupina

Srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin je zaslužen za to, da je Triglav in del Gorenjske po prvi svetovni vojni pripadel Sloveniji in ne Italiji, zato si zasluži svoje obeležje.

Kranj – Prizadevanja za postavitev spominskega obeležja Mihajlu Pupinu niso nekaj novega, so jih pa pobudniki nedavno oživili. Franci Ekar, tedanji predsednik Planinske zveze Slovenije, jih je v širši javnosti prvi sprožil že pred štirimi leti, ob 230. obletnici prvega dostopa na Triglav, saj je prepričan, da si poleg Jakoba Aljaža spomenik zasluži tudi Pupin.

Mihajlo Pupin (1858–1935), v Banatu rojeni znanstvenik in izumitelj, je po koncu prve svetovne vojne pri tedanjem ameriškem predsedniku Willsonu izposloval, da so ozemlje zahodnega dela Julijskih Alp, z Jesenicami, Bledom, Bohinjem, Kranjsko Goro in Triglavom, ki so bila v Rapalski pogodbi že predvidena za pripojitev k Italiji, pripojili k tedanji kraljevini SHS. Pupinu so na Bledu leta 1921 dodelili naziv častnega občana, prav tako so mu postavili spominsko ploščo, a se je hiša, na kateri je bila nameščena, že podrla. A konec decembra so se nekateri posamezniki, tudi Franci Ekar, skupaj s člani Ustanove Vukova zadužbina in s podporo Zveze društev General Maister ponovno zavzeli, da pristojne institucije ohranijo spomin na Pupina in njegove zasluge za Slovenijo. Živorad Andrejić, predsednik uprave Vukove zadužbine v Ljubljani, ustanove, ki preučuje in ohranja srbsko kulturno dediščino, je županom Bleda, Radovljice, Jesenic in Bohinja konec minulega leta poslal dopis, v katerem jih poziva k sodelovanju. Ustanova bo 15. februarja v Ljubljani namreč organizirala vsakoletni posvet (Sretenjski sabor), katerega tema bo letos prav Pariška mirovna konferenca in delo ter prizadevanja Mihajla Pupina.

»Pred leti, ko sem poslal dopis vladi, odgovora nismo prejeli. Prave volje kot kaže ni bilo. Prava lokacija bi bila nekje na Bledu, kjer je Pupin rad dopustoval. Lahko bi obnovili nekdanjo spominsko ploščo ali pa naredili kopijo kipa Mihajla Pupina, ki ga je v New Yorku izdelal kipar Ivan Meštrovič,« nam je svoje zamisli predstavil glavni pobudnik Franci Ekar. Če bodo župani omenjenih občin zamisel o postavitvi spominskega obeležja podprli, bodo pobudniki oblikovali organizacijski odbor, ki bo vodil nadaljnje aktivnosti.