Oživljajo spomin na Mihajla Pupina

Srbsko-ameriški znanstvenik Mihajlo Pupin je zaslužen za to, da je Triglav in del Gorenjske po prvi svetovni vojni pripadel Sloveniji in ne Italiji, zato si zasluži svoje obeležje.

Kranj – Prizadevanja za postavitev spominskega obeležja Mihajlu Pupinu niso nekaj novega, so jih pa pobudniki nedavno oživili. Franci Ekar, tedanji predsednik Planinske zveze Slovenije, jih je v širši javnosti prvi sprožil že pred štirimi leti, ob 230. obletnici prvega dostopa na Triglav, saj je prepričan, da si poleg Jakoba Aljaža spomenik zasluži tudi Pupin.

Mihajlo Pupin (1858–1935), v Banatu rojeni znanstvenik in izumitelj, je po koncu prve svetovne vojne pri tedanjem ameriškem predsedniku Willsonu izposloval, da so ozemlje zahodnega dela Julijskih Alp, z Jesenicami, Bledom, Bohinjem, Kranjsko Goro in Triglavom, ki so bila v Rapalski pogodbi že predvidena za pripojitev k Italiji, pripojili k tedanji kraljevini SHS. Pupinu so na Bledu leta 1921 dodelili naziv častnega občana, prav tako so mu postavili spominsko ploščo, a se je hiša, na kateri je bila nameščena, že podrla. A konec decembra so se nekateri posamezniki, tudi Franci Ekar, skupaj s člani Ustanove Vukova zadužbina in s podporo Zveze društev General Maister ponovno zavzeli, da pristojne institucije ohranijo spomin na Pupina in njegove zasluge za Slovenijo. Živorad Andrejić, predsednik uprave Vukove zadužbine v Ljubljani, ustanove, ki preučuje in ohranja srbsko kulturno dediščino, je županom Bleda, Radovljice, Jesenic in Bohinja konec minulega leta poslal dopis, v katerem jih poziva k sodelovanju. Ustanova bo 15. februarja v Ljubljani namreč organizirala vsakoletni posvet (Sretenjski sabor), katerega tema bo letos prav Pariška mirovna konferenca in delo ter prizadevanja Mihajla Pupina.

»Pred leti, ko sem poslal dopis vladi, odgovora nismo prejeli. Prave volje kot kaže ni bilo. Prava lokacija bi bila nekje na Bledu, kjer je Pupin rad dopustoval. Lahko bi obnovili nekdanjo spominsko ploščo ali pa naredili kopijo kipa Mihajla Pupina, ki ga je v New Yorku izdelal kipar Ivan Meštrovič,« nam je svoje zamisli predstavil glavni pobudnik Franci Ekar. Če bodo župani omenjenih občin zamisel o postavitvi spominskega obeležja podprli, bodo pobudniki oblikovali organizacijski odbor, ki bo vodil nadaljnje aktivnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 14. januar 2008 / 07:00

Uresničile so se nam še ene sanje!

S temi besedami je dvig zapornic na mejnem prehodu Karavanke in vstop v šengensko območje pospremil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sobota, 1. avgust 2015 / 15:02

Jubilej predhodnice Prešernove koče na Stolu

Žirovnica – Na včerajšnji dan pred 105 leti je bila slovesno odprta Prešernova koča na Stolu, predhodnica današnje koče. Ob odprtju so v Planinskem vestniku leta 1910 zapisali: »Kranjska podružnica...

Jesenice / sobota, 1. avgust 2015 / 13:50

Spominski dan občine Jesenice

Jesenice – Občina Jesenice 1. avgusta praznuje spominski dan, ko se spominjajo prvega oboroženega spopada med partizani in Nemci na Gorenjskem. Vsako leto ga obeležijo z obiskom spomenika, ki stoji...

Žirovnica / sobota, 1. avgust 2015 / 13:49

Nov dom bo dobilo pet družin

Na Selu pri Žirovnici se zaključuje gradnja večstanovanjskega objekta, v katerem bodo uredili neprofitna stanovanja.

Gorenja vas-Poljane / sobota, 1. avgust 2015 / 13:47

V nedeljo Dan oglarjev na Starem vrhu

Stari vrh – Člani Turističnega društva Stari vrh bodo v nedeljo, 2. avgusta, pripravili tradicionalni, že 44. Dan oglarjev z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Druženje se bo ob 8. uri začelo...

Šport / sobota, 1. avgust 2015 / 13:46

Naši spet v močni zasedbi

Minulo soboto se je začelo svetovno prvenstvo v plavanju v Kazanu, izmed kar enajstih naših plavalk in plavalcev pa je najprej nastopila daljinska plavalka Špela Perše.