Marjan Štikar, režiser predstave Za narodov blagor

Cankar v celovškem gledališču

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev iz Celovca bosta letošnjo 34. nagrado dr. Joška Tischlerja podelila tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za življenjsko delo ob pričakovanju njegove stoletnice. V svoji skrbi za enoten slovenski kulturni prostor je vselej upošteval tudi koroške Slovence.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je v soboto, 8. decembra, v dvorani osrednjega celovškega gledališča uprizorila dramo Ivana Cankarja Za narodov blagor. Z uprizoritvijo Cankarjevega dela je Krščanska kulturna zveza počastila 50-letnico uprizoritve Miklove Zale na odru osrednjega celovškega gledališča v izvedbi igralcev iz Št. Jakoba v Rožu pod vodstvom režiserja župnika Vinka Zaletela. Slovenski besedi so se odprla vrata tega gledališča še petindvajset let kasneje, potem pa so bila za slovensko besedo znova za četrt stoletja zaprta. Uprizoritev Cankarjeve igre je bila tudi nadgradnja razcveta gledališkega ustvarjanja med koroškimi Slovenci v zadnjem desetletju, pa tudi javna manifestacija o življenju njihovega jezika na Koroškem. Zanimanje za predstavo je veliko. Januarja sta zato načrtovani dve ponovitvi v Kulturnem domu v Pliberku. Prva bo v soboto, 12. januarja, ob 19.30, druga pa v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri.

Slovenki gledališki dogodek, ki je združil Slovence, je bil zadetek v polno. Veliko zaslug zanj ima režiser Marjan Štikar, ki je v predstavo vključil 20 amaterskih igralk in igralcev iz Roža, Celovca in Podjune. Režiser Štikar širi med občinstvo humor, obenem pa opozarja na absurdnost časa okrog leta 1900, ko je igra nastajala, in danes, ter obračunava z zlaganostjo, korupcijo, zahrbtnostjo, podlostjo in osebnim oportunizmom političnih veljakov. Osmi december bo tudi v prihodnje gledališki praznik Slovencev na Koroškem. Častni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer je ob uspešnem gledališkem dogodku zapisal, da ne bi zmogli postaviti na oder take predstave, če ne bi imeli zaledja v društvih. »Zato gre naša zahvala vsem neutrudnim delavcem v društvih, ki veliko svojega dela posvečajo prav gledališki dejavnosti,« je zapisal.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 15. julij 2020 / 09:44

Figure domišljije in množice

Dve razstavi v eni postavitvi, vrhunska kiparja, učenec in profesor, oba akademika in nosilca odličnosti velike ali male Prešernove nagrade. Tokrat v galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju vodita d...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

O šolskem Prešernu

Okrog osmega februarja se skrbniki slovenskega kulturnega spomina znajdejo v zadregi, kako ob obletnici smrti pesniške legende napisati kaj, kar ni bilo izrečeno že lani in predlanskim in leto prej. I...

GG Plus / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Prešernov nagrobni spomenik

Nagrobni spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu v Prešernovem gaju v Kranju je prvi slovenski javni spomenik, ki je nastal na podlagi množične narodnozavedne pobude.

Prosti čas / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Starodobniki spet na snegu

Društvo Rovtarji, ki je že dvanajstič pripravilo mednarodno smučarsko tekmovanje po starem v Škofji Loki, se klub pomanjkanju snega ne da.

Mularija / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Otroška peresa

Ko bom velik, bom … Drugošolci iz Besnice o željah v prihodnosti. Ko bom velik, bom nogometaš. Treniral bom, streljal na gol in hodil na tekme. Igr...

Prosti čas / četrtek, 3. februar 2011 / 07:00

Zlatolaska

Zlatolaska je zabavna, sinhronizirana, animirana družinska pustolovščina. Disneyjeva adaptacija priljubljene zgodbe bratov Grimm prikazuje mlado princeso Zlatolasko, ki jo ugrabi zlobna čarovnica...