Žoga je na strani ministrstva

V Šenčurju nestrpno pričakujejo odgovor ministrstva za kmetijstvo in okolje, ali bodo prejeli evropski denar za gradnjo kanalizacije na severu občine.

Šenčur - Šenčurski občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli proračun za leto 2013. Ta predvideva 7,3 milijona evrov prihodkov in 8,6 milijona evrov odhodkov, razliko bodo krili z ostankom sredstev iz preteklih let. Največja načrtovana investicija je gradnja kanalizacijskega omrežja Hotemaže–Visoko–Luže–Srednja vas (938 tisoč evrov). Gre za triletni projekt, ocenjen je na 3,35 milijona evrov, njegova izvedba pa je odvisna od pridobitve državnih in evropskih kohezijskih sredstev v sklopu projekta Gorki. Upajo na 2,3 milijona evrov, ali so bili na razpisu uspešni, pa še ni znano. »Žogica je zdaj na strani ministrstva za kmetijstvo in okolje. Še vedno čakamo njihov odgovor, ki bi ga sicer morali dobiti že 12. decembra,« je pojasnil župan Miro Kozelj.

Prihodnje leto nameravajo (skupaj z državno direkcijo za ceste) zgraditi tudi krožišče ob vhodu v poslovno cono, načrtujejo rekonstrukcijo odseka ceste Šenčur–Voklo in ureditev povezovalne ceste v poslovni coni, predvideli so tudi denar za dozidavo vaško-gasilskega doma v Hotemažah ter nakup zemljišč za vrtec na Visokem, dom starostnikov v Šenčurju in čistilno napravo v Trbojah … V primerjavi s prvotno predlaganim proračunom so dodatna sredstva med drugim predvideli za vzdrževanje cest (100 tisoč evrov).

Odbor za javno infrastrukturo je še pred sejo podal pobudo, naj denar namenijo tudi za izdelavo idejnega projekta kolesarske mreže in kolesarskega vodnika. Občina je po besedah župana v zadnjih letih na tem področju naredila že precej (ob gradnji cest urejajo kolesarske steze, v sklopu projekta Brezmejna doživetja narave bo izšla nova zloženka z opisi kolesarskih poti), zato je spremembo proračuna svetnikom odsvetoval. Po mnenju Janeza Sušnika (BOR) bi se dalo marsikje varčevati. Skrbi ga, da se bodo v prihodnjih proračunih morali zadolževati, saj bo pošel presežek iz preteklih let, ko so prodali zemljišče za Baumax. Zanimalo ga je, kje je dodana vrednost od prodaje tega zemljišča, župan pa mu je odvrnil, da so ta denar porabili za različne namene, nekaj pa ga je tudi ostalo, zaradi česar je proračun za prihodnje leto relativno investicijsko naravnan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 10. avgust 2017 / 07:32

Čakajo na končanje postopka na sodišču

Kranj – Od začetka stečajnega postopka Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj je minilo že petnajst let, vendar postopek še vedno ni zaključen. Ob koncu letošnjega junija je bilo na računu 336.3...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...