Številne nepravilnosti pri prometu z lesom

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 29. december 2012 / 06:00

Davčna in carinska uprava sta pri prometu z lesom ugotovili številne nepravilnosti - izmikanje davkom, delo in zaposlovanje na črno, kršitve pri dovoljenjih, nenamensko uporabo pogonskega goriva ...

Kranj - Davčna in carinska uprava, ki se bosta 1. julija prihodnje leto združili v enoten organ, sta še pred združitvijo začeli skupni nadzor na področju prometa z lesom. Carinska uprava odkriva predvsem morebitni nezakonit uvoz lesa, nenamensko uporabo goriva v prevoznih sredstvih ter v delovnih napravah in strojih ter kršitve v zvezi z dovolilnicami, dovoljenji, dokumenti in listinami, ki jih morajo imeti prevozniki in vozniki med opravljanjem prevozov. Carinski mobilni oddelki so tako v obdobju med 26. novembrom in 9. decembrom opravili po Sloveniji 99 kontrol, med katerimi so preverjali prevoz lesa iz gozda do kupca. Poleg primerov utemeljenega suma dela na črno so v devetnajstih primerih posumili tudi na zaposlovanje na črno, primere bodo odstopili republiški inšpekciji za delo.

Carinski organi pri nadzorovanju prevozov v cestnem prometu preverjajo tudi to, ali imajo tuji prevozniki in prevozniki z območja Evropske unije ustrezne in pravilno izpolnjene dovolilnice oz. dovoljenja in licence. Predlani in lani ter v letošnjih prvih desetih mesecih so na tem področju ugotovili 1.675 prekrškov. Pri nadzoru nenamenske uporabe goriva so v obdobju od začetka leta 2010 do konca letošnjega oktobra odkrili 1.307 kršitev.

Davčna inšpekcija je v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. oktobra 2012 opravila 993 nadzorov na področju posredništva in trgovine na debelo, kamor sodi tudi trgovina na debelo z lesom. V postopkih pri družbah, samostojnih podjetnikih in kmetih je ugotovila za 21,9 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, to je povprečno 22.058 evrov na nadzor, pri kmetih povprečno kar 51.248 evrov. Inšpekcija je tako ugotovila, da zavezanci v poslovnih knjigah niso evidentirali prodaje lesa (hlodov, desk in drv) in da niso ravnali pravilno pri odhodkih med povezanimi osebami, pri plačevanju davkov in prispevkov od plač zaposlenih, pri odbitku do vstopnega davka na dodano vrednost (DDV), pri izkazovanju stroškov reprezentance ...

Nadzor bodo še poostrili

V davčni in carinski upravi bodo še poostrili nadzor na področju prometa z lesom. Nadzorovali bodo zavezance, ki prodajajo les v Avstrijo in Italijo. Pri nadzoru kmetov bodo od zavoda za gozdove pridobili podatke o poseku in odkazilu lesa; izkušnje namreč kažejo, da v nekaterih primerih podatki kmetov v obračunu pavšalnega nadomestila o prodanih količinah lesa znatno presegajo količino odkazanega in posekanega lesa. Na podlagi podatkov o sečnji na črno bodo ugotavljali prihodke od tako posekanega lesa in uvedli nadaljnje postopke za obdavčitev. Tako pri sečnji in spravilu kot pri prevozu in prodaji lesa bodo odkrivali delo in zaposlovanje na črno pri sečnji, spravilu, prevozu in prodaji lesa in obdavčili tako pridobljeni prihodek. Poostrili bodo nadzor nad delom izvajalcev storitev preko strojnih krožkov, saj ugotavljajo da delo v tovrstnih krožkih presega zakonske okvire. Od kmetov bodo pridobili informacije o izvajalcih sečnje in spravila lesa, na podlagi teh podatkov pa bodo preverili, ali so izvajalci prijavili prihodke od opravljenih storitev. Poostrili bodo tudi nadzor nad prodajo drv in drugih lesnih sortimentov.

Kaj lahko storijo zavezanci

Kmetje, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, morajo vsako leto do 31. januarja vložiti za preteklo leto obračun pavšalnega nadomestila, iz katerega so razvidni podatki o kupcih in zneskih nadomestila. Kupec, zavezanec za DDV, mora kmetu izdati račun, na katerem obračuna pavšalno nadomestilo v višini osmih odstotkov dogovorjene cene, šele po plačilu celotnega zneska kmetu pa lahko uveljavlja nadomestilo kot odbitek DDV. Če kmetje »pavšalisti« ne prodajajo le lesa iz svojega gozda, temveč ga kupujejo tudi od drugih, se morajo ustrezno registrirati za opravljanje dejavnosti, v primeru, da promet presega 25 tisoč evrov, pa tudi identificirati za namene DDV.

Kmet se lahko tudi prostovoljno registrira za DDV, v tem primeru mora pri prodaji lesa izdati račun in na njem obračunati 20-odstotni DDV, to pa ima za posledico vodenje predpisanih poslovnih knjig in evidenc. Kmet lahko opravlja sečnjo v gozdu tudi kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Za opravljanje te dejavnosti mora pridobiti dovoljenje upravne enote, dohodki pa so obdavčeni z davkom od dohodkov iz dejavnosti, ki se lahko ugotavlja po normiranih odhodkih v višini 70 odstotkov priznanih odhodkov ali po dejanskem dohodku, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki. V drugih gozdovih lahko dela tudi kot član strojnega krožka, vendar je pri tem obseg dela omejen z višino prihodkov in številom dovoljenih ur (do 1.500 ur na leto). Prihodki se dokazujejo z računi, ki jih izda kmet, in niso obdavčeni.