Kam le plava gospodarstvo radovljiške občine?

Ko enkrat prebereš misel, da nam kljub krizi ne gre slabo, si verjetno povprečen občan radovljiške občine najbrž kar oddahne, saj misel izraža mnenje, da sta vsa ta vseslo­venska zaskrbljenost in panika verjetno le odraz tendencioznega pisanja medijev.

Ko pa to misel prebere nekaj stotin iskalcev zaposlitve, ki bi želeli delo in vsakodnevno pišejo prošnje, ki običajno romajo v koš, pa omenjena misel zveni kot slaboumna šala. Da ne govorim o vedno večjem številu ljudi, ki morajo prositi za pomoč pri Rdečem križu ali Karitasu. Zato menim, da bi občinska uprava, ki sicer nima neposrednega vpliva na državno politiko, morala resno razmisliti in podvzeti dejanja, ki bi spodbudila gospodarstvo v okviru občine. Žal pa lahko rečem le to, da je prav spodbujanje gospodarstva v naši občini posmehljivo do stotine majhnih podjetij, obrtnikov in kmetovalcev, ki se vsak po svoje trudijo za svoje preživetje. Dokaz je zagotovo spodnja priložena tabela, ki nosi sporočilo lokalnega (občinskega) okolja – ne potrebujemo vas.

 

Zadnje mesto Radovljice glede na znesek vloženih sredstev za spodbujanje gospodarstva in podjetništva je žalostno in zaskrbljujoče. Še bolj pa je zaskrbljujoče nerazumevanje izvoljenih in zaposlenih uradnikov, od ka­terih sem večkrat slišal le globokoumno misel, da spodbujanje gospodarstva ni naloga lokalne skupnosti. Znanje plavanja nas vsekakor ne bo rešilo iz te potapljajoče se ladje.

 

Miha Zalokar