Komentar: Ko se leto "lomi" ...

Ko se v zadnjih decembrskih dneh leto "lomi" iz starega v novo, je vedno čas za obračun s preteklim letom in za spogledovanje z novim. Kakšno je bilo leto, ki se končuje, na področju kmetijstva in gozdarstva? Od kmetov in tudi kmetijskih strokovnjakov sem slišal različne ocene - od izrazito črnogledih (vse je bilo zanič in narobe) do realnih (bilo je povprečno leto, ne dobro in ne slabo) in tudi takšnih, iz katerih celo v kriznih časih veje velik optimizem (kaj nam pa manjka) ... Narava je z nevšečnimi ujmami tudi letos prizadela posamezne gorenjske kmetije, a na splošno je bila vsaj v primerjavi s škodo, ki jo je povzročala v drugih slovenskih pokrajinah, dokaj prizanesljiva. Morda je res kaj na tem, kot je dejal eden od kmetov, da imajo Gorenjci verjetno veze »tam zgoraj « ... Spomladanska pozeba je prizadela zlasti sadjarje, a le ni bila tako uničujoča, kot je kazalo ob pogledu na »požgane « brste sadnega drevja. Poletna suša ... Ko sem bil pred kratkim na kmetiji v Čabračah, mi je gospodar dejal, da takšne, kot je bila letos, ne pomni. Takih primerov je bilo na Gorenjskem verjetno še več, a na splošno škoda le ni bila tako velika, da bili upravičeni do državne pomoči. Eden od kmetov je tudi ob nekoliko manjšem pridelku slikovito pripomnil: »Če bo tako vsako leto ... Podpišem!« Tudi ob nedavni povodnji je bilo huje v vzhodni Sloveniji kot na Gorenjskem, kjer so kmetje še največ škode občutili na gozdnih cestah in vlakah. Lubadar v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem se je letos umiril, medvedje in volk(ovi) so morda bolj kot pretekla leta »preganjali« drobnico in goveda, zgodba o lastništvu in gospodarjenju z Bornovimi gozdovi se je še zaostrila in se verjetno še ne bo tako kmalu razpletla. Gorenjsko zadružništvo, vključno z zadružnimi podjetji, se drži pokonci in zaradi narave (nedeljive) zadružne lastnine ni izpostavljeno menedžerskim prevzemom in tajkunskim aferam, kot so podjetja.

Popis kmetijstva je na vsakih deset let, zadnji je bil predlani, dokončni rezultati, tudi za statistične regije in za občine, so bili znani letos. Popis kaže na strukturne spremembe tudi na širšem gorenjskem območju - po eni strani na upadanje gospodarske moči kmetijstva in po drugi strani na koncentracijo. V vseh občinah, razen v treh, se je v obdobju 2000-2010 število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo, a hkrati se je povečala povprečna površina zemljišč, ki jih obdeluje, in število glav velike živine, ki jih redi. Gorenjska še naprej ostaja govedorejsko stabilna pokrajina, v obdobju med popisoma se je število goved zmanjšalo le malenkostno.

Ko se je socializem »preoblikoval« v kapitalizem, smo pogosto slišali znameniti rek: nikoli več ne bo tako, kot je bilo. In tudi zdaj, ko smo že globoko v krizi, slišimo: nič več ne bo tako, kot je bilo pred krizo. Kmetje že občutijo posledice varčevanja v javnem sektorju in s tem tudi v javni kmetijski in gozdarski službi, še bolj jih bodo verjetno prihodnje leto, ko se v subvencijski kampanji obeta višje plačilo za izpolnjevanje zbirne vloge, doplačilo za ohranitev kontrole proizvodnosti krav in plačilo stroškov označevanja drevja za posek. Leto 2013 bo v Evropski uniji in tudi v Sloveniji zadnje leto izvajanja Skupne kmetijske politike v programskem in finančnem obdobju 2007-2013, a hkrati tudi zadnje leto priprav na novo, spremenjeno politiko, ki uvaja t. i. zeleno komponento in ukinja mlečne kvote.