Bodika in bršljan za božični dan
Božična smrečica oz. drevesce je stara tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. A če vam prostorska stiska, alergije ali zgolj naveličanost ne dopuščajo klasičnega okrasja, so zimzelene rastline prava izbira - pravljična je predvsem kombinacija bodike in bršljana.
Na ta način sicer presežemo klasičen način božično- novoletnega okraševanja, a se kljub temu ne odpovemo tradiciji. Saj vemo, da so že naši predniki krasili domove z vejicami »božjega drevca« in bršljana. In to celo preden se je pojavilo božično drevesce …
Angleži so za
Brez bodike in bršljana oz. njune kombinacije si Angleži, Irci in Američani božič le stežka predstavljajo. Ta zimzeleni par je priljubljen tako v božičnih pesmih kot dekoraciji doma in cerkva. Angleški domovi so pogosto okrašeni z venci bršljana, ki jih opazimo povsod po hiši, na stopnišču, na robovih polic in oken, na vratih. Še bolj priljubljeni so manjšimi šopki bodike in bršljana. Za popestritev jim včasih dodajo še rdeče trakove ali pentlje.
Bodika s svojimi živahno rdečimi jagodami in bodičasto nazobčanimi bleščečimi listi predstavlja močan kontrast skrivnostnemu, nekoliko temačnemu in nežno ovijajočemu se bršljanu. Prav to je navdušilo Angleže, da so ti zimzeleni rastlini, ki predstavljata predkrščanski simbol plodnosti, vključili v svojo zimsko praznično okrasje in pesmi, predvsem v tradicionalni samospev, brez katerega pri njih ni božiča – »The Holly and the Ivy« (»Bodika in bršljan«).
Božje drevce prinaša upanje
Bodika ali božje drevce (Ilex aquifolium) je s svojimi bleščeče zelenimi listi in rdečimi jagodami eden najlepših zimskih okraskov – ne samo v gozdu in na vrtu, ampak tudi v stanovanju kot šopek ali venček na mizi. Božje drevce v krščanski simboliki s svojimi trni simbolizira Kristusov pasijon, z rdečimi plodovi pa darove svetih treh kraljev. Že keltski svečeniki so verjeli, da božje drevce odganja zle duhove in nesrečo, kasneje pa je dolga stoletja veljalo, da je ta rastlina simbol sreče, moči, upanja, blagostanja in zadovoljstva v novem letu.
Strup in zdravilo 1
Bodika se v našem ljudskem zdravilstvu le redko uporablja. Morebiti zaradi strahu pred mamljivimi, a močno strupenimi jagodami, ki povzročajo bruhanje in hudo drisko. Posebno je potrebno pred njimi posvariti otroke, saj nad 20 zaužitih plodov lahko povzroči smrt. No, veliko bolj varni, v določenih primerih celo zdravilni so bodikini listi. Uporabljamo mlajše liste, iz katerih pripravljamo zvarek ali alkoholni izvleček. Uporablja se za nižanje telesne temperature, kot rahlo odvajalo, pri želodčnih in črevesnih boleznih, kašlju, bronhitisu, revmatizmu in epilepsiji. Čaj pripravimo v obliki prevretka: dve žlički posušenih listov na hitro prevremo v četrt litra vode. Spodbuja izločanje sečnine in strupov in zbija povišano telesno temperaturo.
Strup in zdravilo 2
Ne, ne, tudi na bršljan nismo povsem pozabili, saj ga dolgujemo še iz prejšnjega tedna. V ljudskem zdravilstvu se svetuje notranja raba bršljana pri boleznih jeter, vranice ali žolča, pa tudi pri protinu in revmi, zunanja pa pri celulitu, čirih, vnetjih, opeklinah, škiljenju, parazitih, denimo ušeh, živčnih bolečinah in vnetju ven. Za zdravilno rabo so primerni posušeni listi in njihovi pripravki, predvsem suhi alkoholno-vodni izvlečki. Bršljanovi listi se zaradi vsebujočih saponinov zelo dobro izkažejo pri izkašljevanju goste sapnične sluzi, ki jo razredčijo, odpravljajo pa tudi dušeč kašelj. Saponini v bršljanu lajšajo tudi bolečino, vnetje in oteklino ter uravnavajo imunski sestav. Raba čajnega napitka ni običajna, če že, pa se pripravi tako, da pol žličke posušenih listov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pri prehladu in ob produktivnem kašlju popijemo dve do tri skodelice z medom oslajenega čaja na dan. Čaj pijemo le krajši čas. Bršljan je posebej primeren za zdravljenje otrok, zato so v lekarnah na voljo posebne oblike zdravil, primerne za otroke, kot so sirupi proti kašlju brez alkohola, šumeče tablete za raztapljanje ali svečke. No, za konec le še opozorilo kot pri bodiki. Pripravki iz listov bršljana lahko sprožijo alergije. Pri občutljivih osebah in prekomernem odmerku lahko pride do omotice, glavobola, slabosti in bruhanja. Vsi sveži deli bršljana so strupeni in ob stiku lahko povzročijo alergijo. Jagod nikoli ne uživamo, saj so znane tudi smrtne zastrupitve z njimi.