Tudi pri Borovih diši po praznikih

Čisto tako kot v vsakem drugem toplem domu so se tudi v hiši, kjer je nekoč živel pesnik Matej Bor, v teh dneh mrzlično pripravljali na prihajajoče praznike. Dvanajst stanovalcev je v četrtek pripravilo prednovoletno čajanko za sorodnike in prijatelje.

V predprazničnih dneh je bilo tako kot v vseh domovih živahno tudi v Borovi hiši v Radovljici. Tista s skrivnostnim vrtom obdana pravljična hiša, v kateri je nekoč živel pesnik Matej Bor, že več kot pet let sodi v okvir Centra za delo, usposabljanje in varstvo Matevža Langusa. Dvanajst najbolj pogumnih in sposobnih za kar se le da samostojno življenje odraslih tam ob pomoči skrbnikov živi življenje, ki je zelo podobno vsakdanjiku njihovih sosedov. Tudi med prazniki.

Vsako leto se tako kar zgodaj začnejo pripravljati na božično novoletne praznike. Že v začetku meseca so se odpravili v Podkoren, kjer jih je navdušil ognjeni spektakel parkeljnov, obiskali so praznično Ljubljano, vmes pa krasili smrečico, izdelovali čestitke in adventne venčke.

Sredi meseca so se začele priprave na tradicionalno prednovoletno čajanko, ki jo vsako leto pripravijo za prijatelje, sorodnike, nekdanje pomočnike v hiši in sosede. Posebej živahno je bilo ta ponedeljek, ko je vsa hiša dišala po piškotih, potici in drugih sladkih dobrotah, ki so pod včasih bolj, včasih manj spretnimi prsti nastajali ob skrbni pomoči gospodinje Majde. »Majda je najboljša za piškote!« je bil odločen Aleš, medtem ko je skupaj s Tanjo valjal in z modelčkom oblikoval sladko testo.

Aldin, varuh, za katerega stanovalci Borove hiše pravijo, da zna pripraviti najboljše čevapčiče v pleskavici, se je medtem s tremi fanti odpravil na predpraznične nakupe v bližnji supermarket. Miro, ki dobro bere in ima lepo pisavo, je na velik list papirja zapisal vse, kar je bilo potrebno nakupiti: kruh in meso, ajvar in gorčico za k čevapčičem, pa sladkor, moko in margarino, ki je v dneh, ko ves čas diši iz pečice, porabijo več kot ponavadi. In maslo, smetano pa poseben jogurt za Slavčija, ki mora zaradi sladkorne posebej paziti na to, kaj poje.

Veselijo se, ker se jim decembra ves čas kaj dogaja. Prejšnji teden so šli na snemanje oddaje Na zdravje, obiskala sta jih je Dedek Mraz pa Miklavž, bili so na srečanju Sožitja, v petek se odpravljajo na Bled na koncert domačih viž.

V sredo so na dišeč čaj in slastne piškote prišli prijatelji, svojci in sosedje. Urškina mama, ki je svoje dekle po sredini čajanki odpeljala domov v Kranjsko Goro, pravi, da je njena hči sicer zelo rada doma med svojimi, ampak da si vedno tudi zelo želi nazaj v Radovljico, kjer se v družbi vrstnikov in kot se le da samostojna dobro počuti. »Približno polovica stanovalcev bo za praznike odšla domov, ostali, ki nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, bodo pa ostali tukaj. Imeli bomo božično večerjo in novoletno zabavo,« je povedala gospodinja Majda Vertačnik. Fantje in dekleta iz Borove hiše se obojega zelo veselijo. Pravijo, da imajo radi praznične jedilnike, ko si za večerjo ali pa za kosilo pripravijo tisto, kar imajo najraje. »… Pršut!« se med hitenjem iz kuhinje v jedilnico in nazaj zasmeje Boštjan.

Bo za silvestrovo tudi kaj šampanjca, povprašam. »Bo, bo,« odgovori Aldin, »ampak otroški.«

Kot pravi Danica Legat, vodja institucionalnega varstva v CUDV Matevža Langusa Radovljica, so izkušnje z vsemi stanovanjskimi skupnostmi, ki so organizirane v okviru centra, izjemno dobre. »Bistvo življenja v takšnih skupnostih je, da stanovalcem omogočimo čim bolj samostojno gospodinjstvo. Večino vsakodnevnih nalog opravijo sami, od nabave in priprave hrane do vzdrževanja perila in pospravljanja. Seveda ob pomoči strokovnih delavcev, ki so z njimi ves dan in tudi ponoči. Radi so samostojni, vključeni v lokalno okolje, ki jih lepo sprejema in kjer jim je omogočeno svobodno gibanje ter stiki z meščani. Zadovoljna sem, da so stanovalcih vseh štirih tovrstnih enot, ki delujejo v okviru našega centra, v svojih okoljih izjemno lepo sprejeti - tako tu v Radovljici kot v Poljčah in tudi na Jesenicah, kjer naši uporabniki živijo v dveh stanovanjih v bloku.

Legatova še pravi, da tudi svojci radi pridejo na obisk k svojim otrokom, bratom, sestram … »Na začetku jih je morda strah pred izgubo varnosti, ki jo nudi sam center s svojimi službami in servisi, ampak potem so zadovoljni, ko vidijo, kako se stanovalci vživijo v novo, bolj samostojno življenje.«

… in jih, tako kot pred temi prazniki, povabijo na čaj, piškote in potico, ki so jo pripravili - sami.