Igralstvo je žrtvovanje

V nedeljo so na Loškem odru že tradicionalno podelili vsakoletne Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Nataša Barbara Gračner in Branko Jordan, ljubiteljski igralec Miha Zrimšek ter študentki dramske igre Ana Urbanc in Ajda Smrekar.

Kot običajno so tudi 42. podelitev Severjevih nagrad začeli z zvočnim posnetkom ene izmed vlog velikega slovenskega igralca, po katerem se nagrade imenujejo, namreč Staneta Severja, ki je v Škofji Loki premierno uprizoril svojo zadnjo vlogo v monodrami Krotko dekle. Slišali smo radijski posnetek Cankarjevih Hlapcev iz leta 1948, ki je nastal šest let kasneje, Sever pa je v njih odlično odigral vlogo Jermana. »Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni,« so njegove vsem znane besede. »Ti so v gledališču danes prav taki kot pred štiriinšestdesetimi leti, ker jih nismo nič spremenili. In tudi Slovenci smo taki, ker se v stotih letih nismo spremenili,« je v nagovoru pomenljivo začel direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina, v nadaljevanju pa je govoril o Severju, še nekaterih velikih slovenskih igralcih, tudi letos umrlemu Poldetu Bibiču, ki je edini tudi v knjigi pisal o spopadu v ljubljanski Drami med avantgardisti in tradicionalisti, ki jim je pripadal tudi Sever. Da je odločitev za igralski poklic težka in odgovorna odločitev, da je žrtvovanje, vsakodnevna razdvojenost, hoja po robu med normalnostjo in norostjo, je v nagovoru še povedal Svetina.

Letos se je strokovna žirija v sestavi Damjana Černe (predsednica), Staša Mihelčič, Tea Rogelj, Branko Šturbej in Alenka Bole Vrabec soglasno odločila, da nagradi Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejmeta Nataša Barbara Gračner, članica SNG Drama Ljubljana, za vlogi Jelene Nikolajevne Krivcove v Malomeščanih in Baronice Castelli-Glembay v Gospodi Glembajevih ter Branko Jordan, član Drame SNG Maribor, za Viconta de Valmon v Nevarnih razmerjih.

»Nataša Barbara Gračner je s premišljeno, natančno odmerjeno in psihološko pronicljivo igro uspela v dramskem liku zaobjeti njegovo romaneskno širino, tisto življenje, spomine, izkušnje, razmišljanja, čutnost in čutenje lika, ki jih zaradi ekonomičnosti dramske forme običajno le stežka tako celovito prikažemo na odru. Krleža bi bil zadovoljen,« smo v obrazložitvi med drugim slišali za njeno vlogo v Gospodi Glembajevih. Prav tako smo prepričljivo obrazložitev slišali tudi k nagradi Branka Jordana: »Z analitičnim pristopom je ves čas suvereno prehajal med dvema nivojema igre: po eni strani je bil dandyjevsko posmehljiv in eleganten, donjuanovsko vehementen in brezkompromisno libertinski, po drugi je razkrival, da gre v resnici le za pozo, pretvarjanje, igračkanje, s katerim premaguje praznoto in dolgčas obstoja. Veliki Nič. Enigmatičen, kompleksen in dvoumen. In v tem tako zelo zdajšnji, tako sodoben.«

Podelili so tudi dve tako imenovani študentski nagradi, namenjeni študentom dramske igre na ljubljanski AGRFT. Letos si jih delita študentki dramske igre Ana Urbanc za vlogo Filaminte v Molierovi komediji nravi Učene pičke ali Naj svet šumi in Ajda Smrekar za vlogo Kasije v predstavi Julij Cezar. Urbančeva poda Filaminto brez zadržkov. Redko igralsko kvaliteto samoironije obvlada že skoraj mojstrsko. Njen angažma je celosten in celovit, a vseskozi oblikovan in nadzorovan. Pri Shakespearju se je Ajda Smrekar kot Kasija pred nami pokazala kot ženska. Okrogla - Štihova dvorana je zahtevna, Smrekarjeva pa je z vsakim vstopom v igro in izstopom iz nje pokazala pripravljenost sprejeti gledalca kot enega od sodelujočih. Ajda Smrekar ima še eno lastnost: razume, da ne igramo zato, da bi igrali prav.

Nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču je za vlogo Jonnyštamperledeja v drami Kripl z Inishmaana prejel član Šentjakobskega gledališča Miha Zrimšek. Miha Zrimšek se mojstrsko sprehaja med že skoraj burkaško zunanjostjo Johnnyštamperledeja in premišljeno intimnostjo njegovega notranjega jaza. Z natančno uporabo igralskih sredstev nas opozarja na naše predsodke in fobije ter zastavlja vprašanje, kdo je v današnjem svetu resnični kripl. Po slovesni podelitvi nagrad je sledila predstava MiniTeatra Bartelby, Pisar, v kateri je igral tudi letošnji prejemnik Borštnikovega prstana Igor Samobor.